vračilo plačane odškodnine - odpadla pravna podlaga - prostovoljno plačilo - poštenost prejemnika - plačilo na podlagi sodbe
Prejemnik postane nepošten v trenutku, ko prejme obvestilo o vloženi reviziji in o tem, da bo plačnik v primeru razveljavitve pravnomočne sodne odločbe, na podlagi katere je bilo opravljeno plačilo, le-to zahteval nazaj. Ker gre pri določbi tretjega odstavka 190. člena OZ za obogatitveni zahtevek, je pri tovrstnih zahtevkih torej bistveno, ali prejemnik (toženec) še vedno ima prejeti denar oziroma kakšno nadomestno korist, če je prejeti denar porabil. Če je prejemnik prejeti denar porabil tako, da od njega nima več niti nadomestne koristi, čeprav se je zavedal (ali bi se moral zavedati) možnosti, da bo moral denar vrniti, je ravnal nepošteno in se na določbo 195. člena OZ ne more sklicevati.
ZNB člen 10, 10-8, 31, 31/1, 31/2, 31/2-1, 57, 57/1, 57/1-8. Odlok o določitvi začasnih pogojev za izvajanje dejavnosti v vzgoji in izobraževanju ter visokem šolstvu (2021) člen 2. ZUVPNB člen 1, 2, 2/1, 2/2.
pogoj PCT - testiranje zaposlenih - kršitev ukrepov za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni - pogoji za ustavitev postopka
V 2. členu ZUVPNB, ki določa materialne pogoje za določitev prekrškovnih postopkov, na katere se nanašajo določbe tega zakona, ni naveden storilki očitan prekršek iz 8. točke prvega odstavka 57. člena ZNB, zato niso podani zakonski pogoji za ustavitev postopka o prekršku zoper storilko na podlagi določb ZUVPNB.
nezadostno število izvodov pritožbe - nepopolna pritožba
Nezadostno število izvodov pritožbe ne pomeni nepopolne pritožbe. Zato je ne glede na to, da je pravni pouk v sodbi strankama nalagal predložiti pritožbo v treh izvodih in tudi ob upoštevanju, da je pravica do pritožbe, ki je redno pravno sredstvo, tudi ustavno varovana pravica (25. člen Ustave), katere smisel in pomen je v tem, da se pritožniku zagotovi vsebinska presoja utemeljenosti pritožbe, bilo potrebno obema pritožbama ugoditi in sklep sodišča prve stopnje razveljaviti
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - res iudicata - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - ne bis in idem - umik predloga za izvršbo - ustavitev izvršilnega postopka - pravnomočnost sklepa o ustavitvi postopka - nov predlog za izvršbo - učinki pravnomočnosti - pravnomočno razsojena stvar - pravnomočnost - izvršilni postopek
Utemeljene so pritožbene navedbe o zmotnem materialnopravnem stališču sodišča prve stopnje, da je vložitev novega predloga za izvršbo v obravnavani zadevi (I 494/2023) nedopustna zaradi pravnomočno odločene stvari (res iudicata), ki naj bi jo predstavljala pravnomočno ustavljen prvotni izvršilni postopek (I 350/2021). Sodišče prve stopnje je namreč izvršilni postopek I 350/2021 ustavilo zaradi upničinega umika (z dne 4. 7. 2022) po prvem odstavku 43. člena ZIZ – postopek je torej ustavilo v skladu s tretjim odstavkom 43. člena ZIZ iz procesnega razloga in ni sprejelo vsebinske odločitve (ne gre za materialno pravnomočnost). Upnica zato lahko v skladu s četrtim odstavkom 43. člena ZIZ po umiku predloga brez omejitve vloži nov predlog za izvršbo.
ZDR-1 člen 31, 31/1, 75, 75/3, 127, 127/3. Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov člen 3, 3/4, 4, 4/2.
odpravnina - sprememba delodajalca - poslabšanje pravic iz pogodbe o zaposlitvi - sprememba kraja opravljanja dela
Iz sodne prakse Sodišča EU izhaja, da gre za takšno bistveno spremembo delovnih pogojev v škodo delavca, če po prenosu delo opravlja v drugem kraju ali če ima zaradi slabše prodaje po prenosu nižjo plačo. Sprememba pogojev dela, in sicer kraja opravljanja dela, do katere je prišlo v konkretnem primeru, utemeljuje zahtevek tožnice za plačilo odpravnine.
V zvezi z ugotovitvami sodišča prve stopnje, da je imela tožnica po prevzemu večji obseg dela oziroma da je bila pri delu bolj obremenjena, pritožbeno sodišče dodaja, da pogojev dela ni mogoče razumeti tako široko. Za spremembo pogojev dela bi namreč poleg spremembe kraja opravljanja dela (ali glede službenih poti) šlo, če bi bilo odrejeno nadurno delo, če bi bil spremenjen delovni čas ali podobno.
ZTLR člen 54, 54/1. ZPP člen 2, 2/1, 185, 186, 189.
priposestovanje - subjektivne meje pravnomočnosti - oblikovanje tožbenega zahtevka
Pravna pravila Občega državljanskega zakonika in Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, ki so veljala v obdobju od leta 1975 do leta 1995, so določala kot (dodatni) pogoj za pridobitev stvarne služnostne pravice na podlagi priposestvovanja v primeru, da je lastnik gospodujočega zemljišča služnost dejansko izvrševal več kot 20 let, le, da lastnik služečega zemljišča temu (v tem obdobju) ni nasprotoval. Nista pa zahtevala dobre vere priposestvovalca. Za obseg pridobljene služnostne pravice na podlagi priposestvovanja odločilen (le) obseg in način oziroma dejanski način izvrševanja služnosti v (20 letni) priposestvovalni dobi.
Oblikovanje tožbenega zahtevka in njegovo morebitno kasnejše spreminjanje pomeni procesno dejanje tožnika, ki je odraz načela dispozitivnosti pravdnih postopkov, v katerega lahko sodišče in tožena stranka posežeta samo na način in ob izpolnjenosti pogojev iz 185. in 186. člena ZPP.
Subjektivne meje pravnomočnosti sodbe zajemajo le stranke postopka, na katere se sodba nanaša (189. člen ZPP) in se ne morejo razširiti na morebitne tretje kot imetnike morebitnih stvarnih pravic na nepremičnini, ki je predmet sodbe. Zato sodba na morebitne stvarne pravice tretjih, ki niso bili stranke predmetnega sodnega postopka, ne more vplivati in učinkovati.
ZPrCP člen 35, 35/1, 35/5. ZMV-1 člen 4, 6. ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8, 163, 163/5.
zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa - uporaba mobilnega telefona med vožnjo - dokazi in dokazna ocena - razlogi o odločilnih dejstvih - zakonski znaki prekrška - metode razlage predpisa - jezikovna, logična, sistematična in namenska razlaga zakona - dovoljenost ravnanja - nižji dokazni standard - bistvena kršitev določb postopka o prekršku - oblika krivde - homologacija vozil - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - načelo zakonitosti - način uporabe
Zakonski znak prekrška po petem v zvezi s prvim odstavkom 35. člena ZPrCP torej ni zgolj uporaba elektronske naprave, ampak tudi način uporabe, ki mora biti v konkretnem primeru takšen, da zmanjšuje ali bi lahko zmanjševal slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila. To pomeni, da je v okviru ugotovljenega dejanskega stanja potrebno presoditi dva sklopa odločilnih dejstev: (i) dejstva, ki dokazujejo ravnanje z elektronsko napravo oziroma uporabo te naprave in (ii) dejstva, iz katerih izhaja, da je bila elektronska naprava uporabljena na način, ki je zmanjševal ali bi lahko zmanjševal kršiteljevo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila.
prodaja električne energije - sprememba cene - višina tožbenega zahtevka - sklepčnost tožbe - trditveno in dokazno breme
ZPP opredeljuje sklepčnost tožbe v tretji točki prvega odstavka 318. člena, kjer določa, da mora utemeljenost tožbenega zahtevka izhajati iz dejstev, navedenih v tožbi. Navedena torej morajo biti vsa dejstva, na podlagi katerih lahko sodišče ugotovi, če je tožbeni zahtevek po materialnem pravu utemeljen. Tožeča stranka je med postopkom pred sodiščem prve stopnje navedla vsa pravno odločilna dejstva, ki so bila ob upoštevanju pogodbenih določil ter določil Obligacijskega zakonika (OZ) potrebna za utemeljenost tožbenega zahtevka za plačilo vtoževanih računov. Vprašanje, ali je tožeča stranka tudi dokazala, da je upravičena do zneska v vtoževani višini, je vprašanje izkazanosti oziroma utemeljenosti zahtevka po višini, ne pa sklepčnosti tožbe.
sporna dejstva med strankama - izdaja sodbe brez glavne obravnave - razlaga pogodbe - nejasno pogodbeno določilo
Dejstva, ki so odločilna za presojo relevantnega avtonomnega materialnega prava in razlage vsebine sporne določbe ter posledično za odločitev glede utemeljenosti tožbenega zahtevka, so torej med pravdnima strankama sporna, zato ni pogojev za izdajo sodbe brez naroka v smislu določila 488. člena ZPP, četudi sta obe pravdni stranki s tem soglašali.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00071863
OZ člen 45, 45/1, 45/2, 190, 190/1.
pravni posel, sklenjen zaradi sile, grožnje ali zvijače - sprejem ponudbe za nakup kmetijskega zemljišča - ustni dogovor o plačilu - vračilo are - vračilo kupnine - grožnja (sila) - neupravičena obogatitev - potrdilo o plačilu - policijski zapisnik - javna listina - domneva o resničnosti vsebine javne listine
Tožničino izpoved je prvostopenjsko sodišče pravilno ocenilo kot neverodostojno, saj je v tem postopku izpovedovala drugače kot prej v kazenskem postopku, enako njene priče. V njeni izpovedi je več neskladij.
Tožnica je imela 7.500 EUR že vnaprej pripravljenih v kuverti. Iz tega je mogoče zaključiti, da plačilo takšnega zneska ni bila hipna odločitev pod vplivom grožnje, temveč je to že vnaprej načrtovala. Takšno sklepanje dodatno utrjuje dejstvo, da je pred tem isti dan na banki dvignila prav takšen znesek. Poleg tega je v potrdilu o plačilu zapisala, da gre za vračilo kupnine. Iz vsega navedenega izhaja, da je 7.500 EUR tožencu izročila prostovoljno, po vnaprejšnjem dogovoru.
Policijski zapisnik kot javna listina potrjuje le resničnost tega, da je tožnica določena dejstva navajala, ne pa tudi resničnosti teh navedb.
ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 372, 372/-1, 429, 434, 437, 437/1. KZ-1 člen 160, 160/1.
zasebna tožba - zavrženje obtožnega akta - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - preizkus obtožnega akta - opis kaznivega dejanja - poziv na dopolnitev - konkretizacija zakonskih znakov - nesklepčnost
Pomanjkljivosti v opisu kaznivega dejanja v tenorju zasebne tožbe ne morejo biti sanirane z navedbami v obrazložitvi oziroma celo z navedbami in vsebinskimi pojasnili v predmetni pritožbi, saj so lahko predmet presoje in ocene sodišča samo tista odločilna dejstva in okoliščine, ki so jasno in popolnoma označena v opisu dejanja.
ZIN člen 32, 32/1, 33, 33/2. ZVPoz člen 35, 35/4, 35/6, 62, 62/1, 62/1-4. ZP-1 člen 21, 21/1, 21/2.
postopek o prekršku - postopek inšpekcijskega nadzora - namen postopka - isti historični dogodek - ukrepanje inšpekcijskih organov - pristojnost inšpektorja - opozorilo - uvedba postopka o prekršku - izrek sankcije za prekršek - opomin
Pri nadzornih postopkih in postopkih o prekršku gre za dva različna postopka, ko je treba izdati ob zaključku postopkov o istem dejanskem stanu dva različna akta; pri nadzornih postopkih je delovanje inšpektorata preventivno in gre za regulativni nadzor, ki je namenjen zagotavljanju spoštovanja določb ZVPoz, medtem ko so postopki o prekršku, ki jih vodi inšpektorat, usmerjeni v kaznovanje storilcev prekrškov in sledijo varstvu širših družbenih vrednot oziroma interesov. Storilec, ki mu je v skladu z določbo 33. člena ZIN izrečeno opozorilo, ni prost odgovornosti za prekršek, ki je bil storjen z istim ravnanjem v istih časovnih in krajevnih okoliščinah in inšpektoratu zaradi preventivnega delovanja kot nadzornemu organu ni onemogočeno, da v isti zadevi deluje tudi kot prekrškovni organ.
V konkretnem primeru je inšpektor storilki v skladu z drugim odstavkom 33. člena ZIN izrekel opozorilo, da gasilniki niso vzdrževani v skladu z določili proizvajalca ter ji določil rok za odpravo te nepravilnosti. Storilka je ugotovljeno nepravilnost v določenem ji roku odpravila, inšpektor pa ji je zaradi ugotovljene kršitve četrtega odstavka v zvezi s šestim odstavkom 35. člena ZVPoz nato izdal tudi plačilni nalog. Ne v določbah ZIN, ne v določbah ZP-1 ni podlage za razlago, za kakršno se zavzema storilkin zagovornik v pritožbi, da bi se postopek o prekršku lahko uvedel le pod pogojem, da storilka do izteka roka, določenega za odpravo nepravilnosti, le-teh ne bi odpravila. Iz tretjega odstavka 33. člena ZIN izhaja, da če nepravilnosti niso odpravljene v določenem roku, izreče inšpektor druge ukrepe v skladu z zakonom, to pa so ukrepi, ki jih ZIN ureja v 34., 35. in 36. členu. Postopek o prekršku pa ni drug ukrep v skladu z ZIN, ki bi ga lahko inšpektor izrekel, ampak je poseben postopek, ki ga ureja ZP-1 in se ga tudi izvede v skladu z njim. Tudi sicer ne iz določbe prvega odstavka 32. člena ZIN ne iz določb ZP-1 ne izhaja, da bi bil začetek postopka o prekršku pogojen z neizpolnjevanjem ukrepov, ki jih je inšpektor izrekel v skladu z ZIN.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00071733
ZPP člen 119, 208, 208/2, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 92, 92/1, 92/2. SZ-1 člen 111, 111/2.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - nadaljevanje prekinjenega postopka - sklep o nadaljevanju postopka - vročitev sklepa o nadaljevanju - možnost obravnavanja pred sodiščem - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - aktivna legitimacija domnevnega lastnika - skupno premoženje zakoncev - tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - uporaba stanovanja brez pravnega naslova
S tem, ko je sodišče prve stopnje s sklepom odločilo o nadaljevanju prekinjenega pravdnega postopka, ta sklep pa vročilo sočasno z odločitvijo o glavni stvari, tožencema ni odvzelo možnosti obravnavanja pred sodiščem. Sklep o nadaljevanju postopka je v konkretnem primeru zgolj deklaratorne narave. Ob izpolnjenem pogoju za nadaljevanje postopka lahko izdaja sodbe še pred pravnomočnostjo sklepa o nadaljevanju postopka predstavlja le relativno bistveno kršitev postopka, ki pa je pritožnika ne uveljavljata.
Drugi tožnik je lastninsko pravico pridobil na originaren način in zato dejstvo, da njegova lastninska pravica v zemljiško knjigo (še) ni vpisana, nima nobenega vpliva na odločitev oziroma presojo njegove aktivne legitimacije.
ZDR-1 člen 107, 107/1. ZD člen 132, 214. ZGD-1 člen 481, 481/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - direktor - prenehanje delodajalca - redna likvidacija - prehod zapuščine na dediča - vpis v sodni register
Neutemeljena je pritožbena navedba, da je odpoklic direktorja razlog za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ne pa iz poslovnega razloga. Tožniku pogodba o zaposlitvi ni bila odpovedana zaradi tega, ker je bil odpoklican kot direktor. Odpoved mu je bila podana zaradi prenehanja potrebe po njegovem delu zaradi začetega postopka prenehanja toženke z izvedbo postopka redne likvidacije, v takšnem primeru prenehanja delodajalca pa lahko ta po izrecni zakonski določbi prvega odstavka 107. člena ZDR-1 v skladu z določbami tega zakona o odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov redno odpove pogodbe o zaposlitvi zaposlenim delavcem s 30-dnevnim odpovednim rokom.
ugovor zoper plačilni nalog - odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno obrazložilo, da je bilo o tožbenem zahtevku že pravnomočno odločeno in da s temi navedbami toženec ne more uspešno nasprotovati izdanemu plačilnemu nalogu, saj z njimi ne uveljavlja nobenega od zgoraj navedenih dopustnih ugovornih razlogov.
ugovor zoper sklep o izdaji začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - verjetno izkazana terjatev - prikrajšanje solastnika - oddaja nepremičnine v najem - neupravičena obogatitev pri uporabi solastne nepremičnine - uporaba parkirišča - nevarnost, da zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, uveljavitev terjatve ne bo mogoča ali pa bo precej otežena - subjektivna nevarnost odtujitve premoženja - denarni tok - skrito premoženje - neuspešna izvršba - samovoljno ravnanje - pravica do učinkovitega sodnega varstva - načelo pravne države
Če eden od solastnikov oddaja v najem večji delež nepremičnine od tistega, ki mu glede na njegov lastniški delež pripada, je drugi solastnik po prvem odstavku 190. člena OZ za svoje prikrajšanje upravičen do povračilnega zahtevka. Toženca imata zaradi ravnanja tožeče stranke, ki oddaja kot parkirišče celoto solastnih nepremičnin, nedvomno pravico zahtevati, da se dosežena najemnina razdeli med solastnike v skladu s solastninskimi deleži.
Ugotovljeno je bilo, da je tožeča stranka z namenom, da se izogne plačilu terjatve, ki sta jo zoper njo uveljavljala toženca, kljub temu, da za oddajo nepremičnin (parkirišča) v najem prejema plačila, začasno zaustavila pritok denarja na svoj transakcijski račun (kar tudi priznava v pritožbi). Nadalje je ugotovljeno, da je bila prejšnja izvršba tožencev proti tožeči stranki neuspešna, ker v enem letu po prejemu sklepa o izvršbi na njene računu ni bilo rubljivih sredstev. Ker evidentno tožeča stranka za oddajanje parkirišča na spornem zemljišču prejema najemnino, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da sta toženca izkazala za verjetno, da je tožeča stranka svoje prejemke preusmerjala s svojega bančnega računa drugam, pri čemer je imela odprt en sam bančni račun. Ker je tako ravnala že pri relativno nizki terjatvi, ki sta jo uveljavljala toženca, je še toliko bolj verjetno pričakovati, da bo enako ravnala po morebitni ugoditvi tožbenemu zahtevku v tej pravdi.
Tožeča stranka v zvezi s tem v postopku zatrjuje, da je začasno zaustavila promet na svoj račun, da toženca ne bi bila poplačana preden sodišče odloči o vloženem ugovoru zoper sklep o izvršbi. Toženca sta izvršbo zoper tožečo stranko predlagala na podlagi izvršilnega naslova, pravnomočne in izvršljive sodne odločbe. Pravna kultura veleva, da je treba pravnomočne sodne odločbe spoštovati, zato ravnanje tožeče stranke ne pomeni drugega kot samovoljo. Učinkovitost izvršilnega postopka in s tem poplačilo upnikove terjatve iz izvršilnega naslova je element pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS.
zavrženje pritožbe - vrnitev v prejšnje stanje - opravičljivi razlogi za zamudo - zamuda roka za pritožbo - pravočasnost pritožbe - razveljavitev sklepa
Ker je sodišče prve stopnje že odločalo o pravočasnosti vložene pritožbe, pri tem pa ni bilo seznanjeno z okoliščinami, ki jih obsojenec navaja kot razloge za zamudo pritožbe, ki naj bi po izvajanju pritožbe bili opravičljivi, je ugotoviti, da je izpodbijan sklep izdan preuranjeno.
ZPP člen 98, 98/1, 98/2, 145. ZIZ člen 29, 29/8, 29/9.
gospodarski spor majhne vrednosti - obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - zastopanje po pooblaščencu odvetniku - vročitev tožbe v odgovor - vročitev pooblaščencu - vročitev stranki - poziv na predložitev pooblastila - sprememba naslova pooblaščenca - sporočilo o spremembi pooblaščenčevega naslova - način sporočila - uveljavljanje relativne bistvene kršitve določb postopka v sporu majhne vrednosti - pravica do obravnavanja pred sodiščem
Člen 145 ZPP strankinemu pooblaščencu v primeru spremembe naslova (v konkretnem primeru poslovnega naslova odvetniške pisarne) nalaga dolžnost obvestitve sodišča o spremembi, pri čemer to sporočilo pomeni obvestilo sodišču v konkretnem postopku.
V obravnavani zadevi je prvostopenjsko sodišče, zaradi upravičene domneve, da toženko v pravdnem postopku zastopa pooblaščenka iz predhodnega izvršilnega postopka (v katerem ji v skladu z devetim odstavkom 29. člena ZIZ pooblastila ni bilo treba predložiti), poziv za odgovor na dopolnitev tožbe najprej vročalo toženkini domnevni pooblaščenki. Ker se na poziv njeni domnevni pooblaščenki, da odgovori na dopolnjeno tožbo, toženka ni odzvala, je sodišče prve stopnje dopolnjeno tožbo s pozivom na odgovor pravilno vročilo neposredno toženki, s čimer ni kršilo postopkovnih določb 98. člena ZPP, kot mu to očita pritožba.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00078717
ZZZDR člen 51, 52, 56, 56/3, 59. OZ člen 190, 395, 395/1, 404, 427, 429, 434. ZPP člen 7, 9, 11, 115, 212, 257, 258, 258/2, 263.
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje zakoncev - kredit, najet med trajanjem zakonske zveze - stranka kreditne pogodbe - solidarno poroštvo - nerazdelna odgovornost zakoncev za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem - premoženjska razmerja med zakonci po razvezi zakonske zveze - plačilo obveznosti iz kreditne pogodbe - sklenitev darilne pogodbe - prevzem izpolnitve - pogodba o prevzemu dolga - sprememba dolžnika - pravica izpolnitelja do povračila - izpolnitev obveznosti solidarnega dolžnika - vsebina solidarnosti dolžnikov - neupravičena obogatitev - trditveno in dokazno breme strank in naloge sodišča - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - zavrnitev dokaznih predlogov - dokazni predlog za zaslišanje strank - odsotnost z naroka - zaslišanje preko videokonference - načelo ekonomičnosti postopka - načelo prepovedi zlorabe pravic - pravica do enakega varstva pravic - veljavnost zzzdr - neuporaba ali napačna uporaba zakona - vpliv na pravilnost in zakonitost odločitve
Če bi bila s tožnico nato res sklenjena pogodba o prevzemu dolga, bi slednje pomenilo spremembo identitete dolžnika, s katero bi morala upnica soglašati (427. in 429. člen OZ). Že iz pritožbenih navedb izhaja, da je toženec v razmerju do banke vseskozi nastopal kot (edini pogodbeni) dolžnik, iz česar sledi, da tožnica ni prevzela dolga. V tem smislu ta določila OZ, četudi toženec med postopkom omenja domnevni prevzem dolga oz. kreditne obveznosti, niso relevantna.
Njun dogovor bi lahko predstavljal le zavezo prevzema izpolnitve kreditne obveznosti (434. člen OZ).
ZPP člen 98, 98/4. Statut Odvetniške zbornice Slovenije (1994) člen 28, 73, 73/3.
zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - izbris iz imenika odvetnikov - prevzemnik odvetniške pisarne - obstoj pooblastilnega razmerja - novo pooblastilo odvetnika - poziv na predložitev pooblastila - odobritev dejanj po pooblaščencu - pasivnost stranke
Statut Odvetniške zbornice Slovenije v tretjem odstavku 73. člena, na katerega se posredno sklicuje tožeča stranka v pritožbi, sicer določa, da je prevzemnik pisarne dolžan in upravičen, da do izjave stranke zastopa njeno korist tudi brez posebnega pooblastila, vendar je stališče sodne prakse jasno, da mora prevzemnik pisarne v vsakem primeru predložiti novo pooblastilo stranke, ki jo je prej zastopal odvetnik, čigar pisarno je prevzel. Določitev prevzemnika odvetniške pisarne v skladu s Statutom OZS ne pomeni avtomatičnega prevzema zastopanja strank izbrisanega odvetnika, saj je podlaga za zastopanje novo pooblastilno razmerje.