Pravilno izpolnjena vročilnica dokazuje vročitev in datum vročitve. Ustvarja izpodbojno domnevo, da je naslovnik prejel sodno pisanje takrat, kot je navedeno v vročilnici. Kljub temu je dovoljeno dokazovati, da so v njej ugotovljena dejstva neresnična.
Če je v vročilnici netočno zapisan dan vročitve, se po šestem odstavku 149. člena ZPP šteje, da je bila vročitev opravljena tistega dne, ko je bilo pisanje izročeno. Za vzpostavitev te domneve je treba najprej dokazati, da datum prejema, zapisan na povratnici, ni točen. Tožnik ne poda niti trditev v tej smeri in ne pojasni nikakršnih okoliščin, ki bi kazale na morebiten napačen zapis datuma na vročilnici.
ZGD-1 člen 506, 506/1, 395, 395/2. ZPP člen 184, 274, 285.
ugotovitev ničnosti sklepov skuščine - razveljavitev sklepov skupščine - glavni in podrejeni zahtevek - jasno oblikovan tožbeni zahtevek - razumljivost tožbenega zahtevka - sprememba tožbe - materialno procesno vodstvo - sodba presenečenja - glasovanje za sklep - družbena pogodba - dispozitivnost zakonske določbe - omejitev glasovalnih pravic
Zahtevek, ki se glasi „Ugotovi se, da se razveljavijo sklepi skupščine ...“ je bil po stališču višjega sodišča v tem delu premalo natančno oziroma premalo določno opisan, da bi bil (tudi v kontekstu ostalih zahtevkov te tožbe) razumljiv. V takih primerih je dolžnost sodišča (če na to ne opozori že nasprotna stranka), priskrbeti vsa potrebna pojasnila in opraviti materialno procesno vodstvo (prim. 285. člen ZPP).
Pravice, ki gredo družbeniku (materialne in članske), so praviloma sorazmerne z višino poslovnih deležev, vendar družbena pogodba tako glede udeležbe pri dobičku kot glede vezanosti obsega pravice upravljanja na poslovni delež lahko določi drugače. Dispozitivnost družbenikov za različno ureditev teh vprašanj v družbeni pogodbi ter za odstopanje od načela sorazmernosti tako glede delitve dobička kot glede obsega pravic upravljanja je domala neomejena. Zakonske določbe so torej subsidiarne narave, kadar na primer z družbeno pogodbo upravljanje ni urejeno.
Določba prvega odstavka 506. člena ZGD-1 eksplicitno pooblašča družbenike, da v družbeni pogodbi sami lahko določijo, da je glasovalna pravica nekaterih družbenikov omejena. Zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da je tožnica zaradi učinka šestega odstavka 14. člena družbene pogodbe izključena iz glasovanja. To, da je v ponovljenem glasovanju (če družbenika v prvo ne najdeta soglasja) sprejeta odločitev, za katero glasuje B. B., namreč ne pomeni, da je tožnica izključena iz glasovanja, pač pa, da je njen glas omejen.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-10. ZFPPIPP člen 408, 408/1, 408/2, 409, 409/1.
izdaja odločbe brez razpisa naroka za glavno obravnavo - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - pravni učinki odpusta obveznosti
Sodišče prve stopnje je uporabilo pravno podlago, na katero se nobena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni sklicevala (408. člen ZFPPIPP), na kar stranki tudi nista mogli računati, saj je bil izpodbijani sklep izdan v postopku, v katerem sodišče glavne obravnave ni razpisalo. S tem, ko je sodišče odločilo brez naroka, je tožnikoma odvzelo možnost, da navedeta dejstva, ki so pomembna za odločitev (ali je vtoževana terjatev predmet odpusta obveznosti).
izvedensko mnenje kot nedovoljen dokaz - zavrnitev zahteve - izločitev nedovoljenih dokazov - izvedensko mnenje kot dokaz
V prvem odstavku 251. člena ZKP je izrecno določeno, v katerem primeru se sodba ne sme opirati na izvid in mnenje izvedenca. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo zahtevo obrambe za izločitev izvedenskega mnenja kot neutemeljeno, ker ne obstajajo nobena znana dejstva, ki bi vzbujala dvom v nepristranskost izvedenca in izvedeniškega mnenja. Samo dejstvo, da se obramba ne strinja z vsebino izvedenskega mnenja, pa ni razlog za izločitev.
izvršba na podlagi verodostojne listine - avtomatizirano vodenje postopka - ugovor dolžnika - zahteva za obrazloženost ugovora - sklepčnost
Upniku je v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine naloženo minimalno procesno breme, bistveno manjše, kot to velja v rednem pravdnem postopku, ko mora v tožbi določno navesti dejstva, na katera opira zahtevek, in dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo. Sodišče sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izda zgolj na podlagi predloga upnika, ne da bi preverilo resničnost podatkov, ki jih je navedel upnik, ne da bi presojalo sklepčnost upnikovega zahtevka (za to v navedbah, ki jih upnik (lahko) navede v predlogu, niti nima podlage) in ne da bi mu bila sploh predložena verodostojna listina, na katero se upnik sklicuje. Zgolj na tej podlagi torej sodišče dolžniku naloži plačilo terjatve, ki jo upnik zahteva. Dolžnik lahko presojo utemeljenosti upnikovega zahtevka v kontradiktornem postopku doseže šele naknadno, z vložitvijo pravočasnega obrazloženega ugovora.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - plačilo sodne takse kot predpostavka za obravnavanje pritožbe - sankcija za neplačilo sodne takse - domneva o umiku pravnega sredstva - domneva umika pritožbe - pritožba se šteje za umaknjeno - sklep o ustavitvi postopka zaradi domneve umika pravnega sredstva - pravica do pritožbe zoper sklep - nastanek taksne obveznosti - izjema od splošnega pravila glede nastanka taksne obveznosti - taksne oprostitve na podlagi zakona
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopalo v nasprotju z določbo šestega odstavka 10. člena ZST-1. Z izpodbijanim sklepom je ugotovilo, da je pritožba pritožnice z dne 23. 3. 2023 umaknjena, ker pritožnica ni plačala sodne takse za pritožbo, pri tem pa ni upoštevalo, da je pritožnica s to pritožbo izpodbijala sklep, s katerim je sodišče prve stopnje ustavilo postopek zaradi domnevnega umika pravnega sredstva (pritožbe) iz razloga, ker pritožnica takse ni plačala - za pritožbo zoper tak sklep pa se taksa ne plača.
V skladu s četrtim odstavkom 224. člena ZPP je možno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena. Pritožnik slednjega ne trdi, niti ne dokazuje, zato se šteje, da je bila pritožniku tožba pravilno vročena in zatrjevana procesna kršitev ni podana ter je pritožba v tem delu v celoti neutemeljena.
DZ člen 240, 240/2, 254, 254/2, 262, 262/2, 293. ZNP-1 člen 67.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - razrešitev skrbnika - podaljšanje roditeljske pravice - skrbnik - dolžnosti skrbnika
Ker sedaj veljavni DZ ukrepa podaljšanja roditeljske pravice po otrokovi polnoletnosti več ne pozna, je sodišče prve stopnje, skladno z določbo 293. člena DZ, po kateri je treba za učinke pravnomočne sodne odločbe o podaljšanju roditeljske pravice uporabiti določbe DZ, pravilno štelo, da je z zgoraj navedeno odločbo nasprotni udeleženec postavljen pod skrbništvo za odrasle osebe, njegova skrbnika pa sta oba starša.
Skrbnica je sama zahtevala svojo razrešitev, to pa je narekovalo odločitev o njeni razrešitvi. Obveznost skrbnika je namreč prostovoljna in častna (glej drugi odstavek 240. člena DZ), sodišče pa skrbnika razreši, če sam tako zahteva (glej drugi odstavek 254. člena DZ in prvi odstavek 67. člena ZNP-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00071079
OZ člen 6, 6/2, 239, 240, 619, 635, 637. ZPP člen 7, 243.
pogodba o delu - izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve - napaka izvršenega posla - odgovornost izvajalca del - odškodninska odgovornost zaradi kršitve pogodbene obveznosti - rok za grajanje napak - pravočasno grajanje napak - vzrok za napako - oprostitev dolžnika odgovornosti - odprava napake in povrnitev škode - napaka materiala - ogrevanje - skrbnost dobrega gospodarja - navodila za delo - izvedensko mnenje - dokazno breme - dokazni standard prepričanja - dokazni standard verjetnosti
Izvajalec za napako odgovarja, če ne dokaže, da vzrok zanjo ne izvira iz njegove sfere.
Tožena stranka bi kot strokovnjak vsekakor morala poznati dobro prakso glede temperature za polaganje Totracevi.
Najbolj verjeten vzrok za napako v sistemu talnega ogrevanjaje je prenizka temperatura pri krivljenju/oblikovanju in polaganju cevi.
Čeprav je za vsebinsko odločanje o pravno relevantnih dejstvih potrebna gotovost, pa sodna praksa dopušča, da je v določenih primerih, ko je zaradi specifičnosti relevantnega dejstva ta dokazni standard praktično nedosegljiv, dopustno znižanje dokaznega standarda, da sodišče šteje relevantno dejstvo za dokazano že na podlagi ustrezne stopnje verjetnosti o njegovem obstoju, ne pa na podlagi prepričanja. Nižji dokazni standard se sprejme v tistih položajih, ko upravičeni razlogi zahtevajo olajšanje dokaznega bremena, kar je zaradi specifičnih strokovnih vprašanj podano po presoji pritožbenega sodišča tudi v tem primeru
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - prepozen odgovor na tožbo - vročanje sodnih pisanj - povratnica kot javna listina - fikcija vročitve - ugriz psa - odgovornost imetnika psa - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - višina odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - primarni in sekundarni strah - odškodnina za skaženost - višina kilometrine
Ker pritožba ne graja temelja, se pritožbeno sodišče v celoti sklicuje na razloge sodbe glede ugotovljene odgovornosti tožene stranke, ki ni nadzorovala psa in je prišlo do ugriza psa in poškodb tožnika. Bistvo pritožbenih navedb je, da je višina odškodnine previsoka in ni v skladu s sodno prakso.
sodba delovnega in socialnega sodišča - sodba delovnega sodišča kot izvršilni naslov - izvršba zoper delodajalca - izterjava neizplačanih plač - obračun davkov in prispevkov - nedenarna terjatev - nenadomestno dejanje - izvršba s prisilitvijo z denarno kaznijo - namen denarne kazni - primerna višina denarne kazni - upnikov pravni interes za izvršbo - aktivna legitimacija delavca - sodna pristojnost - prisilna izvršitev odločbe
Pri terjatvi, s katero upnik zahteva, da dolžnik od prisojenega zneska obračuna in odvede zakonsko predpisane dajatve iz naslova davkov in prispevkov, gre za nenadomestno dejanje, ki ga lahko opravi le dolžnik. Stopnje davkov in prispevkov so jasno določene v kogentni zakonodaji, zato dolžnik ne more uspeti z navedbami, da davki in prispevki niso zneskovno opredeljeni.
Odločanje o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja, kamor sodi tudi pravica delavca do bruto plače (ta pa zajema tudi davke in prispevke), je v pristojnosti delovnih sodišč, za prisilno izvršitev odločb delovnih sodišč pa so pristojna izvršilna sodišča, ki so po načelu stroge formalne legalitete vezana na izvršilni naslov in ga morajo prisilno izvršiti tako, kot se glasi.
Izvršba za izterjavo nenadomestne nedenarne obveznosti se opravi po 226. členu ZIZ, torej z uporabo posredne prisile z izrekanjem denarnih kazni, s katerimi naj bi se dolžnika prisililo, da izpolni svojo obveznost iz izvršilnega naslova. Drugih načinov izvršbe ZIZ za take terjatve ne predvideva, zato so neutemeljene navedbe, da je izrekanje denarne kazni le skrajni ukrep (ultima ratio), ki pride v poštev šele, če terjatve ni mogoče izterjati z drugimi sredstvi. Namen denarne kazni kljub poimenovanju tega instituta ni kaznovanje dolžnika, pač pa vplivanje na njegovo voljo, da bo upošteval obveznost, ki izhaja iz izvršilnega naslova, kar pomeni, da je denarna kazen kot izvršilno sredstvo namenjena zagotovitvi spoštovanja sodne odločbe in učinkoviti uresničitvi upnikove pravice do sodnega varstva.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00071135
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 3/2, 4, 4/2. ZPotK člen 7, 7/1. ZVPot-1 člen 22, 22/1, 23, 24, 24/1, 24/1-1.
kredit - kreditna pogodba - potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - posojilo v tuji valuti - prosto urejanje obligacijskih razmerij - valutna klavzula - valutno tveganje - ničnost pogodbe - predmet pogodbe - opredelitev nepoštenih pogodbenih pogojev - informacijska dolžnost banke - profesionalna skrbnost - nejasna pogodbena določila - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - dobra vera - slaba vera banke - načelo vestnosti in poštenja - ničnost kreditne pogodbe - sodna praksa SEU - novejša sodna praksa
Ker je glede na povedano pritožbeno sodišče ugotovilo, da toženka s pojasnili, kakršna je podala tožnikoma pred sklenitvijo kreditne pogodbe, ni izpolnila svoje pojasnilne dolžnosti, in ker tudi ne obstoje nobene izjemne dejanske okoliščine na strani tožnikov, sledi materialnopravni zaključek, da je toženka kršila zahtevo dobre vere oziroma načelo vestnosti in poštenja, to pa zadostuje za ugotovitev o nepoštenosti pogodbenega pogoja ter posledično za ugotovitev ničnosti spornih kreditnih pogodb.
sprejem osebe v varovani oddelek - privolitev bolnika - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve
74. člen ZDZdr določa, da je oseba ob izpolnjevanju prej naštetih pogojev, sprejeta v varovani oddelek s privolitvijo. Šele, če oseba pri kateri so izpolnjeni pogoji za sprejem v sprejem ne privoli, je sprejem v varovani oddelek dopusten na podlagi sklepa sodišča (prvi odstavek 75. člena ZDZdr). Iz podatkov spisa in iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je nasprotni udeleženec v sprejem privolil na naroku 21. 9. 2023 in nato še 29. 9. 2023.
odločitev o stroških - odločitev po temelju - pravnomočno razsojena stvar - višina stroškov postopka
Sodba sodišča prve stopnje je z odločitvijo Višjega sodišča v Ljubljani postala pravnomočna. Ker je s tem tudi odločitev o stroških postopka po temelju postala pravnomočna, o temelju teh stroškov ni dopustno ponovno odločati (pravilo res iudicata).
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00070990
ZPP člen 13, 206, 206/4. ZBan-1 člen 261e, 350a.
načelo pravne varnosti - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) - prekinitev postopka - prekinitev pravdnega postopka - razlogi za prekinitev postopka - dopuščena revizija - odločanje sodišča - odškodninska odgovornost bank - podrejene obveznice - izbris obveznic - Banka Slovenije - odločba o izrednih ukrepih - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - zakonitost odločbe - predhodno vprašanje - pojasnilna dolžnost banke - svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Ni dvoma, da so vprašanja v zvezi s podrejenimi obveznicami zapletena in pomembna ter je zato v javnem interesu, da se ne le rešujejo, ampak tudi rešijo čimbolj enotno. To zahteva nenazadnje ustavno načelo pravne varnosti, ki narekuje, da se enaki pravni položaji obravnavajo enako. Vendar je pritožbeno sodišče ob ponovnem tehtanju okoliščin ugotovilo, da je v zadevah, v katerih je pritrdilo odločitvi o prekinitvi postopka in ustreznosti široke razlage četrtega odstavka 206. člena ZPP, dalo premajhno težo interesu tožene stranke do sojenja v razumnem roku. Dejstvo je, da v zvezi z učinki spornega izrednega ukrepa prenehanje kvalificiranih obveznosti banke tožeča stranka vse od vložitve tožbe (19. 12. 2016) dalje in tudi trenutno, zoper Banko Slovenije nima na voljo učinkovitega oziroma ustavno skladnega sodnega varstva. Glede odškodninskega sodnega varstva zoper Banko Slovenije zaradi učinka odločbe o izrednih ukrepih je Ustavno sodišče ugotovilo, da je 350.a člen ZBan-1 neskladen z Ustavo. Izvrševanje ZPSVIKOB, s katerim je zakonodajalec poskušal urediti ustavno skladno odškodninsko varstvo nekdanjih imetnikov podrejenih obveznic zoper Banko Slovenije, je Ustavno sodišče najprej začasno zadržalo (U-I-4/20), nato pa zakon v celoti razveljavilo. Nov zakon, ki bo urejal odškodninsko varstvo zaradi učinka odločbe Banke Slovenije, še ni bil sprejet, zato je negotovo, kakšna bo bodoča ureditev povračila škode oškodovancem. Pritožbeno sodišče je zato pri tokratnem tehtanju procesnih položajev oziroma interesov (interesa pravne varnosti na eni strani in interesa sojenja v razumnem roku na drugi strani) upoštevalo, da je po razveljavitvi ZPSVIKOB sodno varstvo zoper Banko Slovenije ponovno časovno odmaknjeno in nepredvidljivo.
Vprašanje (ne)zakonitosti odločbe Banke Slovenije oziroma presoja utemeljenosti razlogov za prenehanje kvalificiranih obveznosti banke, je brez dvoma zahtevno strokovno vprašanje, ki bi z vidika pravne varnosti terjalo enoten odgovor v vseh postopkih, v katerih nekdanji imetniki uveljavljajo sodno varstvo zaradi izbrisa podrejenih obveznic. Vendar tožeča stranka na toženo stranko ne naslavlja zgolj očitkov, povezanih z vprašanjem (ne)zakonitosti odločbe o izrednih ukrepih, temveč tudi druge očitke, ki pa so vsebinsko nepovezani. O teh očitkih pa sodišče lahko odloča dalje.
Če se bo sodišče prve stopnje odločilo, ali je vprašanje nezakonitosti odločbe Banke Slovenije predhodno vprašanje za odločanje v tej pravdi, bo lahko odločalo samo. Za širšo razlago 206. člena ZPP pa je treba dodati, da sodišče prve stopnje ni zahtevalo postopka pred Vrhovnim sodiščem.
Nepravdni postopek zaradi razdelitve skupnega premoženja je ustrezen postopek, s katerim je upnica opravičila izdano začasno odredbo. Vprašanje, ali nepremičnina sodi v skupno premoženje upnice in dolžnika, namreč v nepravdnem postopku predstavlja predhodno vprašanje in je, ravno tako, kot bi bila tožba na ugotovitev, ali nepremičnina sodi v skupno premoženje, ugotovitvene narave. V prvi fazi odločanja se tako vprašanje, ki bo predmet nepravdnega postopka, ujema s tožbenim zahtevkom, ki ga je kot pogoj za opravičbo začasne odredbe upnici postavilo sodišče prve stopnje. Res sicer lahko v nepravdnem postopku pride do tega, da omenjeno vprašanje postane sporno ter bo v tem primeru nepravdni postopek prekinjen, upnica pa napotena na pravdo zaradi ugotovitve obstoja skupnega premoženja. Vendar pa dolžnik niti ne trdi niti ne dokazuje, da je vprašanje obsega skupnega premoženja v nepravdnem postopku že sporno, tudi če bi to postalo, pa bi naknadna vložitev tožbe na pravdo napotene upnice začasno odredbo (ponovno) opravičila.
spor majhne vrednosti - obstoj pogodbenega razmerja - podjemna pogodba (pogodba o delu) - pasivna legitimacija
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je zavezanec za plačilo opravljenih storitev lastnik nepremičnine, kjer so bile storitve opravljene, torej lastnik vrtca. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje namreč izhaja, da je opravljene storitve, katerih plačilo zahteva tožeča stranka, naročila tožena stranka. Pravilna je zato ugotovitev sodišča prve stopnje, da temelj zahtevka predstavlja podjemna pogodba, sklenjena med pravdnima strankama. Zato je tožeča stranka pravilno naperila zahtevek zoper toženo stranko, ki je storitve tožeče stranke naročila, in ne zoper lastnika, ki s tožečo stranko ni v nikakršnem razmerju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00071019
ZIZ člen 272, 273, 273/1. ZGD-1 člen 4, 506, 506/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
začasna odredba - vrste začasnih odredb - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za začasno odredbo - poslovni delež v gospodarski družbi - poslovni delež v družbi z omejeno odgovornostjo - zavarovane terjatve - zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve poslovnega deleža v družbi - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - kršitev prepovedi iz začasne odredbe - izvršitev začasne odredbe - lastni poslovni delež družbe - koneksnost tožbe - zavarovanje zahtevka - pravna osebnost - upravljanje družbe - glasovalne pravice družbenikov - glasovalna pravica v d.o.o. - subjektivne meje pravnomočnosti
Pomembno je, da družba ne more uresničevati pravic iz lastnih deležev (četrti odstavek 506. člena ZGD-1), kar pa ob dejstvu, da ima družba A., d. o. o., lastni poslovni delež v višini 50 % osnovnega kapitala, seveda pomeni, da ima vse glasovalne pravice v družbi toženka, ki ima preostalih 50 % osnovnega kapitala, na kar pravilno opozarja tudi pritožba. V situaciji, kot jo je ugotovilo sodišče prve stopnje, bi tožnik, če s tožbenim zahtevkom uspe, postal edini družbenik s pravico uresničevanja glasovalne pravice in bi na skupščini odločal o vseh vprašanjih družbe, tudi o imenovanju direktorja, s čimer bi vplival na vodenje družbe. Zato pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da položaj tožnika ni varovan že z izdano prepovedjo odsvojitve in obremenitve toženkinega poslovnega deleža (I. točka izpodbijanega sklepa). Prav tako velja pritrditi tožniku, da se s predlagano začasno odredbo ne posega v redno poslovanje in dejavnost družbe. S predlagano začasno odredbo tožnik želi le zavarovati sedanje stanje, ko ima zaradi strukture osnovnega kapitala toženka (kot imetnica 50 % osnovnega kapitala) edina glasovalno pravico v družbi – zavarovanje pa zahteva na način, da se toženki kot družbenici prepove vsa dejanja, s katerimi bi to stanje lahko spremenila, med nje pa sodijo tudi ravnanja, ki jih kot družbenica opravlja pri opravljanju funkcije poslovodje.
Drži tudi pomislek pritožbe, da če tožnik uspe v pravdi v primeru odsvojitve lastnega poslovnega deleža vrnitev darila po stanju ob vložitvi tožbe ne bo več mogoča. S tem pa bi bil tožnikov položaj povsem izvotljen, ker časa ne bi mogli zavrteti nazaj pred odsvojitev lastnega poslovnega deleža (ne bi šlo namreč le za zmanjšanje vrednosti premoženja, kar bi sicer predstavljalo le materialno škodo). Podobno velja za primer, ko bi toženka na skupščini družbe sprejela sklep o pripojitvi družbe drugi družbi, ali sklep o delitvi družbe, saj bi morebitno statusno preoblikovanje, ki ga (kljub izdani začasni odredbi iz I. točke izpodbijanega sklepa) toženka lahko še vedno izvede, vplivalo na možnost vrnitve darila po stanju ob vložitvi tožbe
ZPP-UPB3 člen 14. KZ-1 člen 54, 54/1, 91, 91/1, 91/2, 240, 240/1. OZ-UPB1 člen 353, 353/1, 352, 367. ZGD-1-UPB3 člen 263, 263/6.
meje pravnomočnosti - vezanost civilnega sodišča na pravnomočno kazensko sodbo - zastaralni rok pri odškodninski terjatvi za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem - premoženjsko pravni spor
Pravnomočna sodba veže stranke spora in samo sodišče, ki je sodbo izdalo (prvi in drugi odstavek 320. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pravnomočna sodba sicer učinkuje tudi proti generalnim in singularnim naslednikom ter proti sosporniškemu intervenientu, vendar je v konkretnem primeru več kot očitno, da toženec v pravdi med tožečo stranko in družbo A. d.o.o. na vrnitev neupravičenih nakazil ni imel statusa osebe, ki bi jo vezala pravnomočna sodba iz te pravdne zadeve, pri kateri toženec tudi ni sodeloval.
izbrisna tožba - zaznamba izbrisne tožbe - listina, ki je podlaga za vpis - vsebina zemljiškoknjižnega predloga - navedba listin, ki so podlaga za vpis - formalnost zemljiškoknjižnega postopka - sklep o vpisu - elektronsko poslovanje
Ni sporno, da sta bili zemljiškoknjižnemu predlogu za zaznambo izbrisne tožbe priloženi listini, s katerima zakon pogojuje tako vrsto vpisa. Vendar pa to ne zadošča. Pritožnik zanemari, da listini v samem predlogu nista bili navedeni kot podlaga za vpis, čeprav bi glede na prvi odstavek 140. člena ZZK-1 morali biti.
Pri tem je treba upoštevati, da mora biti od uvedbe elektronskega poslovanja v zemljiškoknjižnih postopkih zemljiškoknjižni predlog vložen elektronsko. Elektronsko poslovanje pa ima določene posebnosti, ki jih morajo upoštevati vsi udeleženci postopka. Predlagatelj v tem oziru ob vložitvi elektronskega predloga ni bil dosleden. Kot navaja sam in kot je razvidno iz e-spisa, ob vložitvi predloga za zaznambo spora listin ni pravilno označil (glej rubriko "Priloge"). Ustrezna oznaka (da gre za listino, ki je podlaga za vpis) ima svoj namen, saj omogoči, da elektronska aplikacija listini povzame v besedilo predloga kot podlago za vpis.