ZPPSL člen 8, 8/2, 51. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4.ZJSRS člen 1. ZPP (1977) člen 393.
odpravnina - prenehanje delovnega razmerja - prisilna poravnava - delovno razmerje pri delodajalcu
Z določili 2. odst. 8. člena ZPPSL (1993) je bilo določeno, da imajo delavci, katerim preneha delovno razmerje na podlagi potrjene prisilne poravnave ali sklepa o začetku stečajnega postopka, poleg pravic po ZPPSL tudi pravice, določene za primer insolventnosti s posebnim zakonom. S tem je bila dana možnost, da bi se pravice, ki sicer po splošni pravni ureditvi pripadajo presežnim delavcem, eventualno uredile v drugačnem obsegu za delavce, ki izgubijo zaposlitev zaradi insolventnosti delodajalca. S sprejetjem Zakona o jamstvenem skladu v letu 1997 (ZJSRS) ni prišlo do izpolnitve zahteve iz 2. odstavka 8. člena ZPPSL, saj je ta zakon ob sprejetju leta 1997 določil le način uveljavljanja že priznanih delovnopravnih pravic zaposlenih (1. člen ZJSRS). Za priznanje pravice do odpravnine delavcem, ki so do uveljavitve novele ZJS 1999 izgubili zaposlitev v insolventnih organizacijah tako ni neposredne pravne podlage, zato je bilo treba revizijo tožnice zavrniti (393. člen ZPP).
ZPPSL člen 114, 114/2, 158, 160, 160/1, 160/2, 160a.ZOR člen 277.
zahteva za varstvo zakonitosti - pravno mnenje - poplačilo upnikov - stečajni postopek - priviligirane terjatve delavcev - izhodiščne plače - zamudne obresti od neizplačanih plač
Zamudne obresti od neizplačanih plač delavcev stečajnega dolžnika v višini izhodiščnih plač, določenih s kolektivno pogodbo, niso priviligirane terjatev po drugem odstavku 160. člena ZPPSL.
ZPPSL člen 36, 36/1, 36/2, 36/3, 36/4, 160, 160/2-4. ZPP (1977) člen 212, 212-6. ZDR (1990) člen 36f, 36f/3.
razmerje med postopkom prisilne poravnave in izvršilnim postopkom - prekinitev izvršilnega postopka - izjeme od pravil o prekinitvi izvršilnega postopka - privilegirane terjatve delavcev - odpravnine
ZPPSL v 36. členu ureja razmerje med postopkom prisilne poravnave in izvršilnim postopkom. V prvem odstavku določa pravilo, po katerem od začetka postopka prisilne poravnave proti dolžniku ni več mogoče dovoliti izvršbe v poplačilo niti izvršbe v zavarovanje. Če je taka izvršba že v teku, se po pravilu iz drugega odstavka istega člena prekine. V tretjem in četrtem odstavku zakon določa izjeme, kdaj se pravili iz prvega in drugega odstavka ne uporabita. V četrtem odstavku določa izjemo za upnike iz drugega odstavka 160. člena ZPPSL. To so dolžnikovi delavci, ki imajo do dolžnika privilegirane terjatve, ki so naštete v štirih točkah navedene zakonske določbe. Privilegirane so zato, ker se ne izplačajo v skladu z osnovnim pravilom o sorazmernem poplačilu upnikov, ampak imajo prednost pred terjatvami ostalih upnikov, saj se izplačajo prednostno tako kot stroški stečajnega postopka oziroma postopka prisilne poravnave. Med temi privilegiranimi terjatvami so v 4. točki drugega odstavka 160. člena ZPPSL določene tudi odpravnine v višini in pod pogoji, kot gredo presežnim delavcem po ZDR.
zahteva za varstvo zakonitosti - pripoznava tožbenega zahtevka - povračilo pravdnih stroškov
Iz poteka postopka sledi, da tožena stranka ni dala povoda za vložitev tožbe v tožeči stranki sicer prisojenem delu, saj vse do prejema tožbe tožena stranka ni vedela niti ni mogla vedeti, da bo tožeča stranka izpodbijala določena pravna dejanja. O izpodbijanju v stečajnem postopku odloča glede na konkretne podane okoliščine (125. člen ZPPSL) stečajni upravitelj ob dovoljenju predsednika stečajnega senata. Tožena stranka pred vložitvijo tožbe ni bila pozvana k vračilu spornih finančnih sredstev v stečajno maso. Po prejemu tožbe pa je toženka na prvem naroku takoj v odgovoru na tožbo tožbeni zahtevek v obsegu, kot je bil kasneje tožeči stranki pravnomočno prisojen, v celoti pripoznala. S tem je ugodila obema pogojema iz 157. člena ZPP.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - izpolnitev terjatve upnika na neobičajen način - subjektivni element izpodbojnosti
Izpolnitev z nedenarnimi sredstvi ni neobičajen način izpolnitve, če je bila dogovorjena v naprej. Tudi če to ni bila ni izpodbojna, če gre za sočasno izpolnitev ali pa če je stečajni dolžnik izpolnil v naprej.
ZPPSL člen 10, 10/3, 10/4, 125, 125/1, 125/4, 129, 129/4, 131, 131/1.ZN člen 4.
ločitvena pravica - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj z ugovorom - subjektivni element izpodbojnosti - notarski zapis kot izvršilni naslov
Kot ločitvene pravice se ne pojavljajo samo zastavne pravice, ampak tudi pravice poplačila, retencijske pravice in tudi druge ločitvene pravice (četrti odstavek 10. člena in prvi odstavek 131. člena ZPPSL). Z notarskim zapisom, ki jo po 4. členu Zakona o notariatu pridobi upnik pravico do poplačila ali vsaj "drugo ločitveno pravico" po določbah člena 10/4 oz. 131/1 ZPPSL.
Pravno dejanje iz 125. člena ZPPSL lahko izpodbija stečajni dolžnik tudi z ugovorom. V primerjavi z izpodbijanjem pravnega dejanja s tožbo, nudi izpodbijanje z ugovorom samo to ugodnost, da ni vezano na rok iz prvega odstavka 129. člen ZPPSL (četrti odstavek 129. člena ZPPSL). Sicer pa morajo biti tudi pri izpodbijanju z ugovorom izpolnjene prav vse predpostavke iz prvega odstavka 125. člena ZPPSL, da je izpodbijanje lahko uspešno.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - izpolnitev terjatve upnika na neobičajen način - verižna kompenzacija
Verižne kompenzacije se sicer v poslovnem svetu pri razčiščevanju dolžniško-upniških razmerij med subjekti lahko uporabljajo, v smislu določila 1. točke četrtega odstavka 125. člena ZPPSL - in samo v tem okviru - pa predstavlja verižna kompenzacija neobičajen način tožnikovega poplačila obveznosti do upnika.
Tudi uvedba stečajnega postopka (prvi odstavek 90. člen ZPPSL) ima že določene pravne posledice. Ena od njih je določitev časovne točke, od katere se izračuna trimesečno odbobje po 2. točki četrtega odstavka 125. člena ZPPSL. Čim je to obdobje opredeljeno, ga ni mogoče spreminjati z vlaganjem novih predlogov za začetek stečajnega postopka. Zato se trimesečno obdobje iz člena 125/4-2 ZPPSL izračunava od vložitve prvega predloga za začetek stečajnega predloga, čeprav je sledilo iz več predlogov.
Poznejši dolžnikov predlog za začetek stečajnega postopka ima lahko samo to posledico, da predsedniku stečajnega senata predlogov upnikov, če jih še ni poslal v izjavo dolžniku, tega ni treba storiti, ker dolžnikov (poznejši) predlog nadomestil soglasje iz drugega odstavka 92. člena ZPPSL.
Če gre za neobičajen način poplačila se obstoj domneve iz člena 125/4-1 ZPPSL razteza preko vsega zadnjega leta pred začetkom stečaja.
ZPP (1977) člen 373, 373-4. ZPPSL člen 125, 125/4-1.
pritožba - sprememba sodbe sodišča prve stopnje - zmotna uporaba materialnega prava - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - izpolnitev terjatve stečajnega upnika na neobičajen način - verižna kompenzacija
Zaključek, ali je izpolnitev terjatve na določen način izpolnitev na (ne)običajen način, je pravni in ne dejanski zaključek. Zato je pritožbeno sodišče po 4. točki 373. člena ZPP upravičeno spremeniti sodbo sodišča prve stopnje.
Plačilo z gotovino je res običajen način plačila, če ni drugačnega dogovora. Če pa se stranki obveznostnega razmerja v naprej dogovorita, da bo dolžnik svojo obveznost poravnal na drugačen, konkretno določen način tako, da bi lahko upnik, ko je do izpolnitve na drugačen način prišlo, takšno izpolnitev lahko zahteval tudi s tožbo, je po členu 125/4-1 ZPPSL tudi takšna izpolnitev izpolnitev na način, ki je običajen.
Za pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka je pomembna pravilna opredelitev dejanja, ki je povzročilo posledice, zaradi katerih ga je možno izpodbijati. Izpodbijati je možno samo dolžnikovo dejanje (prvi odstavek 125. člena ZPPSL). Treba ga je samo razpoznavno opredeliti - lahko z oznako pravnega posla, če je izpodbijano pravno dejanje pravni posel ali del njega, lahko pa tudi kako drugače. Ne spada pa v opredeljevanje izpodbijanega pravnega dejanja navajanje pravnih poslov, ki so morda bili samo podlaga pravnemu dejanju (pravnemu poslu, ali drugemu pravno relevantnemu dejanju), zaradi katerega je nastala pravna posledica, ki upravičuje njegovo izpodbijanje.
ZLPP člen 44, 44/2, 50, 50/3, 50/4. ZTLR člen 33, 34, 34/1. ZPPSL člen 120, 121, 121/1.ZOR člen 104, 104/1.
ničnost razpolaganja po členu 50 ZLPP - pravna narava soglasja po členu 44/2 ZLPP - posledica izostanka soglasja - lastninska pravica na nepremičnini - lastninska pravica na premičnini - pridobitev s pravnim poslom - pridobitni način - odstop od pogodbe
Po členu 50/3 ZLPP je nično samo tisto razpolaganje s sredstvi večje vrednosti in družbenim kapitalom, do katerega je prišlo po vložitvi tožbe družbenega pravobranilca.
Soglasje iz člena 44/2 ZLPP je treba obravnavati kot odložni pogoj. Če je subjekt lastninjenja prešel po členu 50/4 ZLPP v last Sklada RS za razvoj, soglasje ni več potrebno.
Če je stečajni dolžnik pred začetkom stečaja svojo obveznost v celoti izpolnil, druga pogodbena stranka pa ne, stečajni dolžnik nima odstopnega upravičenja (in povrnitvenega zahtevka) ampak samo terjatev na plačilo.
ZPPSL člen 125, 125/4-1, 129, 129/1, 160, 160/1.ZOR člen 10, 11, 12, 15.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - asignacija - temeljna načela obligacijskega prava - načelo vestnosti in poštenja
Revizija nadalje neutemeljeno trdi, da so z obravnavanimi spodbijanji pravnih poslov prizadeta načela o svobodnem urejanju obligacijskih razmerij, enakopravnosti strank in enakovrednosti dajatev ter načelo vestnosti in poštenja. Tožena stranka spregleda, da veljajo v stečajnem postopku posebna pravila zaradi dokončne ureditve tudi premoženjsko pravnih razmerij stečajnega dolžnika z upniki kot posledica prezadolženosti oziroma neplačevitosti stečajnega dolžnika. Zato je ravno v skladu s temeljnim načelom poštenosti določeno v prvem odstavku 160. člena ZPPSL, da se dolgovi dolžnika izplačajo iz razdelitvene mase sorazmerno. Ravno zaradi uveljavitve te enakosti je v 125. členu ZPPSL uveden pravni institut izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika.
stečajni postopek - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - načelo paritete upnikov - pasivna legitimacija - stroški postopka - odmera stroškov - nagrada odvetniku za vloženo pravno sredstvo
V pravdi za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika ni pasivno legitimiran tisti, ki ni njegov upnik in ki ni nič prejel iz izpodbijanega posla.
Nagrada odvetniku za sestavo pravnega sredstva ne gre, če je to po vsebini povsem neutemeljeno, uspešno pa je bilo le zaradi uradnega preizkusa izpodbijane odločbe. V takšnem primeru se prizna le nagrada za kratek dopis.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - domneva o slabem ekonomsko finančnem stanju stečajnega dolžnika - neobičajen način plačila - verižni pobot
Ne glede na to, da verižni pobot ni predviden po ZOR kot način izpolnitve obveznosti, temveč je to po določilu 336. člena ZOR le pobot, verižni pobot (pa tudi cesija, ki je revizija sicer posebej ne omenja) ne predstavlja običajnega načina poplačila, ker to predstavlja bančni prenos denarnih sredstev z dolžnikovega na upnikov žiro račun. V tem smislu je treba razumeti pojem neobičajnosti plačila iz citirane 1. točke četrtega odstavka 125. člena ZPPSL. Taka neobičajna izpolnitev obveznosti namreč kaže na določene likvidnostne težave kot posledico finančnih ekonomskih težav (s čimer se tožena stranka strinja, saj v reviziji sama navaja, da se z verižno kompenzacijo poskuša izboljšati likvidnostno situacijo pri podjetjih). Zato tudi obstoji zakonska domneva o slabem ekonomskem finančnem stanju stečajnega dolžnika, ki se je poslužil neobičajnega načina poplačila dolgov.
ZUS člen 3, 3/1. ZPPSL člen 101, 103, 131.ZDen člen 67. ZUP (1956) člen 12.
stečajni postopek - začetek stečajnega postopka - izločitvena pravica denacionalizacijskega upravičenca - denacionalizacija - čas izdaje denacionalizacijske odločbe - pravnomočnost in dokončnost upravne odločbe - začasna odredba
Denacionalizacijski upravičenec je upravičen izločati predmet denacionalizacije iz stečajne mase le na podlagi odločbe pristojnega državnega organa prve stopnje, če je bila ta izdana pred začetkom stečajnega postopka in seveda, če se z njo stvar vrne upravičencu.
Če stečajni dolžnik pri vnovčevanju svojega premoženja prodaja tudi pogodbeno terjatev do dolžnika X in se z njim dogovori za zmanjšanje terjatve in za drugačni rok plačila, pomeni tak dogovor spremembo pogodbe o višini terjatve in roka plačila, ne pa posebnega odplačnega pogodbenega odstopa terjatve od stečajnega dolžnika kot cedenta na dolžnika X kot cesionarja.
Revizija ima tedaj prav, da ne gre pri navedeni "pogodbi o odplačnem prenosu terjatev" ne gre za pravni institut prenovitve iz 348. člena ZOR, saj se stranki v okviru obstoječe obveznosti nista dogovorili niti za drugačen predmet niti za drugačno pravno podlago, temveč sta le obseg obveznosti in rok plačila soglasno spremenili. Stranki sta tako dosegli sporazum o likvidaciji kreditnega razmerja.
ZPPSL člen 99, 99/2, 100, 100/1, 104, 104/1, 104/2, 125, 125/1, 129, 129/1. ZIP člen 251a.
zahteva za varstvo zakonitosti - stečajna masa - oblikovanje stečajne mase - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - zaključek stečajnega postopka po členu 99/2 ZPPSL
Za oblikovanje stečajne mase je odločilno premoženjsko stanje stečajnega dolžnika ob začetku stečajnega postopka, v stečajno maso pa gre tudi premoženje, ki ga pridobi stečajni dolžnik do zaključka stečajnega postopka. Vanjo spada tudi premoženje pridobljeno z uspelim izpodbijanjem dolžnikovih pravnih dejanj. Te možnosti pa stečajno sodišče v zvezi z uporabo člena 100/1 ZPPSL ne upošteva po uradni dolžnosti, ampak samo če upnik verjetno izkaže, da bo na podlagi izpodbijanja pravnih dejanj v stečaju vrnjeno premoženje v stečajno maso (pripomba: ni še upoštevana dopolnitev člen 100/1 ZPPSL, objavljena v Uradnem listu št. 52/99).
Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji člen 4, 99, 99/4, 117, 117/1.ZVNDL člen 1, 4, 4/1.ZOR člen 149, 149/1.
nepremičnina v družbeni lastnini - pravna narava pravice uporabe - prenos pravice uporabe - pogodba v korist tretjega - začetek stečajnega postopka - izločitvene pravice
Pogodba v korist tretjega (predmet pogodbe je nepremičnina) temu ne daje izločitvenega upravičenja. Izločitveno upravičenje pa bi pridobila šele v primeru, če bi upravičenje iz pogodbe v korist tretjega privedla do stanja iz tretjega odstavka 111. člena ZPPSL.
ZPPSL člen 142, 142/2, 144, 144/1. ZPP (1977) člen 2, 71, 71-5, 83, 83/1.
stečajni postopek - prerekane terjatve - tožba na ugotovitev obstoja terjatve - pasivna legitimacija
ZPPSL upravičuje vse upnike stečajnega dolžnika, da prerekajo prijavljene terjatve drugih upnikov. S tem, da posamezen upnik to upravičenje izkoristi, nastane novo sporno pravno razmerje med upnikom, katerega terjatev je prerekana in upnikom, ki to terjatev prereka. To pa je možno razrešiti samo med strankama (upniki), ki sta v sporu , ne pa med strankama (stečajnim dolžnikom in upnikom), ki to nista.
ZPPSL člen 111, 112, 154, 154/5.ZOR člen 45, 45/4, 510, 510/1. ZIP člen 168.ZIZ člen 193.
stečajni postopek - unovčenje dolžnikovega premoženja - prodaja nepremičnine na javni dražbi - lastninska pravica na nepremičnini - originarna pridobitev lastninske pravice - lastninska tožba - razveljavitev prodajne pogodbe - pravno mnenje
Pogodba, ki jo sklene stečajni upravitelj z najugodnejšim ponudnikom (peti odstavek 154. člena ZPPSL) je izvedbeni akt rezultata dražbe, ki nadomešča domik v nepremičninski dražbi, izvedeni v izvršilnem postopku. To pomeni, da je kupec v stečajnem postopku na dražbi prodane nepremičnine postal njen lastnik originarno. Zato morebitni lastnik na prisilni javni dražbi prodane nepremičnine proti njenemu kupcu najkasneje od vpisa lastninske pravice nanj v zemljiški knjigi, tudi z lastninsko tožbo ne more več uspeti.