bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe - nasprotje med razlogi sodbe in vsebino listin - "protispisnost" - dokazna ocena - denacionalizacija - pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - napake volje - prodaja nepremičnin
T.i. "protispisnost" je podana le, če gre za napako pri povzemanju vsebine listin ali zapisnikov, torej takrat, ko je sodišče listinam ali zapisnikom pripisalo drugačno vsebino od tiste, ki jo imajo v resnici. Ni pa te postopkovne kršitve, če sodišče vsebino teh dokumentov napačno dokazno tolmači (ji pripiše napačen dokazni pomen). V tem primeru gre (lahko) le za zmotno dokazno oceno, torej za zmotno ugotovitev dejanskega stanja.
sporno dejansko stanje v postopku denacionalizacije - zahteva, da sodišče izvede predlagane dokaze - odločanje na seji - načelo kontradiktornosti
Tožnik je v tožbi zatrjeval, da dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno. Zahteval je, da sodišče izvede predlagane dokaze, zasliši stranke in priče. Prvostopno sodišče predlogu ni sledilo in je odločilo na seji. Z vidika pravice iz 22. člena Ustave pa sodišče ni imelo podlage za sojenje na seji.
Med primeri, v katerih zavarovanec izgubi svoje pravice iz zavarovanja, je v 3. točki prvega odstavka 3. člena Splošnih pogojev AO-86 določen tudi primer, ko voznik zavarovanega avtomobila v času prometne nesreče vozi pod vplivom alkohola. Dokazovanje vinjenosti voznika je zavarovalnici olajšano s tremi dejanskimi domnevami iz a-c točk 3. točke prvega odstavka 3. člena Splošnih pogojev. Če zavarovalnica dokaže eno izmed domnevnih baz (stopnja alkohola v krvi, pozitiven alkotest, izmik preiskavi), sodišče domnevano dejstvo (vinjenost voznika) vzame za podlago svoje sodbe brez dokaza. V obravnavanem primeru sodišči prve in druge stopnje nista ugotovili niti vinjenosti tožnika, niti katerega izmed dejanskih stanj, preko katerih bi se domnevalo o obstoju vinjenosti. Po ugotovitvah sodišč pri tožniku ni bil opravljen alkotest, njegova stopnja alkohola v krvi je bila pod dovoljeno, prav tako pa se ni izmaknil preiskavi (tretja stran sodbe sodišča druge stopnje). Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je presoja, da tožnik ni izgubil zavarovalnih pravic, materialnopravno pravilna.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - ravnanje stranke v drugih postopkih pred pristojnim sodiščem
Odklonilni odnos stranke do določenega sodišča in ravnanje stranke, ki morda ovira delo sodišča, ni razlog za smotrno delegacijo.
prodajna pogodba - pridržek lastninske pravice - obličnost - neveljavnost pogodbe - pogodba o pristopu k dolgu
Okoliščina, da prodajna pogodba, ki je vsebovala klavzulo o pridržku lastninske pravice, ni bila sklenjena v obliki notarskega zapisa lahko vpliva le na veljavnost lastninskega pridržka prodajalca, ne pa tudi na veljavnost prodajnega pogodbenega razmerja, v okviru katerega je prodajalec v celoti izpolnil svojo pogodbeno obvezo (izročitev stvari).
vračanje zazidanih stavbnih zemljišč - podlaga za vrnitev v naravi - ovire za vrnitev v naravi
Ni podlage za vrnitev v naravi zazidanega stavbnega zemljišča, to je stavbnega zemljišča, na katerem stoji objekt - tržnica, ne glede na to, ali je ta zgrajen z dovoljenji ali brez dovoljenj.
ZDen člen 44. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 4, 4/1, 8.
vračanje podjetij - ugotavljanje vrednosti podržavljenega podjetja - določitev neto aktive podjetja na podlagi zapisnika strokovne komisije
Vrednost podržavljenega podjetja se ugotavlja po metodi, določeni v 8. členu Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja, to je po neto aktivi podjetja, ki se praviloma določi na podlagi zapisnika strokovne komisije.
upravni spor - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - odločanje na seji
Ker je tožnik v tožbi predlagal glavno obravnavo in svoje zaslišanje ter zaslišanje svoje žene in to o tem, kdaj mu je bila odločba prve stopnje vročena (prav ta datum pa je sporen), ni bilo podlage za odločanje na seji, temveč bi morala biti opravljena glavna obravnava.
zavarovalna pogodba - izplačilo zavarovalne vsote ob doživetju - upravičenec do izplačila - ničnost
Na obstoj ničnosti mora sodišče res paziti po uradni dolžnosti, vendar je tudi pri tem vezano na dejansko stanje, ki ga v trditveni podlagi svojih navedb postavljata pravdni stranki.
V tem postopku je dokazana toženčeva odklonitev preizkusa alkoholiziranosti. To dejstvo ima po zavarovalnih pogojih za posledico izgubo pravic iz zavarovanja. Ker je zavarovalnica izplačala oškodovancu odškodnino iz toženčevega zavarovanja odgovornosti, je utemeljen regresni zahtevek zavarovalnice.
URS člen 22, 29.ZKP člen 16, 154, 154/3, 272, 272/2.
pripor - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - načelo kontradiktornosti - prikriti preiskovalni ukrepi - uporaba dobljenih dokazov zoper osebo, zoper katero ukrep ni bil odrejen
V primeru, ko državno tožilstvo v obtožnici predlaga, da se pripor podaljša, je treba obdolženca in zagovornika seznaniti s predlogom državnega tožilstva in jima omogočiti, da se izjavita o predlogu, o okoliščinah in dejstvih, ki jih predlog navaja ter dokazih, ki se nanje opirajo.
Za presojo odgovornosti tožene stranke je odločilno, da se je tožnik poškodoval na parkirišču tožene stranke, ki je dostopno vsakomur, saj se nahaja zunaj ograjenega območja vojašnice.
odobritev brezplačne pravne pomoči - pravica do sodnega varstva - pravni interes za vložitev tožbe
Tožniku ni mogoče odrekati pravnega interesa v zadevi, v kateri mu je tožena stranka odobrila brezplačno pravno pomoč, za njeno izvajanje pa je določila odvetnika. Vprašanje razrešitve navedenega odvetnika je namreč neposredno povezano s tožniku odobreno brezplačno pravno pomočjo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - delovno razmerje stranke na pristojnem sodišču
Okoliščina, da je dolžnica vpisničarka na izvršilnem oddelku sodišča, ki je pristojno za izvršbo zoper dolžnico, je tehten razlog za določitev drugega sodišča za odločanje v tej zadevi.
ZVJS člen 9, 9/1, 9/3, 21.ZOR člen 154, 154/1, 192, 192/1, 205.ZPP člen 367, 367/2, 377.
krivdna odgovornost upravljalca smučišča - ureditev smučišča - označevanje nevarnih mest na smučišču - pojem nevarnega mesta po ZVJS - ledena plošča - pravni standard - deljena odgovornost - sokrivda oškodovanca - vmesna sodba - dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe - zavrženje revizije
Slaba vidna 25 m2 velika ledena plošča na smučarski progi je nevarno mesto v smislu 9. člena ZVJS, ki bi ga moral toženkin zavarovanec označiti z opozorilnim znakom.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper nepravnomočen sklep o priporu
Ker sklep o odreditvi pripora še ni postal pravnomočen, saj ga sodišče obtoženki ni vročilo, zoper njega vložena zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena (4. odstavek 420. člena ZKP).
obročno plačilo sodne takse - kriteriji za določitev mesečnih obrokov - premoženjsko stanje
Sklep o obročnem plačilu sodne takse je zakonit, če je obročno plačilo določeno tako, da ne bo očitno zmanjšalo mesečnih sredstev za preživljanje tožnika in njegove žene.
ZOR člen 124, 125, 125/1, 132, 132/1, 132/2, 132/3, 132/4.ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/1.
razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - vrnitev danega - vrnitev denarne vrednosti prejete koristi - delna izpolnitev obveznosti - nova dejstva - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje
Ugovor delne izpolnitve obveznosti je materialnopravne narave. Dejstvo v tem ugovoru je trditev o določenem tožnikovem bivanju pri toženki v okviru dogovora o tožnikovi pravici triletnega bivanja v adaptiranih prostorih. To dejstvo pa ni novota, saj je prvostopenjsko sodišče v sodbi ugotovilo, da je tožnik opravil adaptacijo podstrešja in začel tam prebivati, stranki pa sta obdobje tožnikovega prebivanja opredelili že v svojih začetnih navedbah.
vloga - dopolnitev vloge - izrecna zahteva za popravo računske pomote
Ker je stranka v dopolnitvi vloge izrecno navedla, da zahteva popravo računske napake, če pa to ni mogoče, pa obnovo postopka, upravni organ prve stopnje ni imel podlage, da bi tako vlogo obravnaval kot zahtevo za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici ter za ravnanje po določbi 4. odstavka 65. člena ZUP.