upravičenec do denacionalizacije - pravna podlaga za denacionalizacijo
Osebe, ki ji je bilo premoženje podržavljeno po Zakonu o razlastitvi iz leta 1968, ni mogoče obravnavati kot upravičenca niti po 3. niti po 4. členu ZDen.
ZUP člen 147, 147/1, 260, 260/1, 260/4, 265.ZDen člen 3, 4.ZUstS člen 44. ZUP (1986) člen 262, 262/2. ZUS člen 73.
denacionalizacija - obnova postopka - odločba Ustavnega sodišča kot razlog za obnovo postopka
Obnova postopka je dopustna le, če je med drugim podan tudi eden od v 260. členu ZUP taksativno navedenih razlogov za obnovo postopka. V tem primeru tak razlog ni podan, saj odločba Ustavnega sodišča ni niti novo dejstvo oz. nov dokaz, niti odločitev o predhodnem vprašanju. Odločba Ustavnega sodišča je sestavni del materialnega prava. Obnove postopka pa ni mogoče dovoliti zaradi zmotne uporabe materialnega prava.
sprejem v državljanstvo - presoja pogojev za sprejem - nevarnost za javni red - upravni spor - zmotna uporaba materialnega prava - nepravilna razlaga odločbe Ustavnega sodišča
Razlaga, da je Ustavno sodišče RS z odločbo U-I-89/99 poseglo tudi v določbo 8. točke 10. člena ZDRS, je napačna. Zato bi moralo sodišče prve stopnje presojati, ali je tožena stranka pravilno uporabila določbo 8. točke 10. člena ZDRS.
ukrep tržnega inšpektorja - nedovoljen način oglaševanja tobačnih izdelkov - prepoved reklamiranja tobaka in tobačnih izdelkov
Pojma "elementi, ki se nanašajo na mladino" in "mladi ljudje" je treba razlagati v skladu z namenom ZOUTI, ki je v zmanjševanju porabe tobačnih izdelkov in preprečevanju njihovih škodljivih vplivov na zdravje ljudi ter zagotavljanju pogojev, v katerih bo mogoče vplivati na mlade ljudi, da ne bodo začeli kaditi.
denacionalizacija - neizkazanost izpolnitve pogoja za denacionalizacijo
Ker tožniki niso uspeli v denacionalizacijskem postopku izkazati, da je bilo sporno zemljišče podržavljeno njihovemu pravnemu predniku po določbi 20. točke 3. člena ZDen in torej niso izkazali izpolnitve pogoja, ki ga ZDen zahteva za denacionalizacijo, je bil njihov zahtevek utemeljeno zavrnjen.
denacionalizacija - obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka
Po preteku objektivnega roka petih let od vročitve odločbe stranki (razen v primerih, ki se nanašajo na obnovitvene razloge po 2., 3. in 4. točki 260. člena ZUP) se obnova postopka ne more več predlagati in tudi ne začeti postopek po uradni dolžnosti (4. odstavek 263. člena ZUP).
Ob ugotovitvah, da ni bilo zagotovljeno spremljanje tožnikovega dela 30 delovnih dni in da komisiji za pritožbe mnenje komisije za spremljanje tožnikovega dela ni bilo posredovano pred odločitvijo o ugovoru, sporna sklepa o prenehanju delovnega razmerja nista bila zakonita.
davek od dohodka iz premoženja - vračilo preveč plačanega davka
Do vračila preveč plačanega davka je upravičen davčni zavezanec oz. druga oseba, ki je na račun davka plačala več kot je bila dolžna plačati po pravnomočni odločbi.
davek od dobička pravnih oseb in prometni davek - upravni spor - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - sojenje na seji - sporno dejansko stanje
Glede na to, da je tožnik v tožbi uveljavljal tožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter predlagal izvedbo dokazov, sodišče ni imelo podlage za odločanje na seji.
Za odškodninsko odgovornost morajo biti kumulativno podani elementi odškodninskega delikta in sicer da škoda izvira iz nedopustnega ravnanja, da je škoda sploh nastala, da obstaja vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem in da obstaja odgovornost povzročitelja škode. Ker tožnik, kot to pravilno ugotavlja nižje sodišče, ni dokazal nedopustnega ravnanja tožene stranke, saj je po ugotovitvi sodišča tožena stranka postopala v skladu z določbami ZZVZZ, to pomeni, da tudi ni odškodninske odgovornosti. Zato je sodišče ta del tožbenega zahtevka utemeljeno zavrnilo.
Ko je revizijsko sodišče obravnavalo revizijo v delu, ki se nanaša na izpodbijanje izvedenskega mnenja zdravniške komisije, je ob dejanski ugotovitvi, da je tožnik vložil tožbo v socialnem sporu, ne da bi bila izdana dokončna odločba v predhodnem (upravnem) postopku, lahko zaključilo, da je nižje sodišče svojo odločitev pravilno oprlo na določbo 30. člena ZDSS. Ta določa, da ne more zahtevati sodnega varstva pravic stranka, ki ni uveljavljala rednega pravnega sredstva v upravnem postopku. To pa pomeni, da predstavlja šele dokončna odločitev pristojnih organov tožene stranke o uveljavljeni pravici iz socialne varnosti procesno predpostavko za vložitev tožbe. Procesna predpostavka je pogoj, ki mora biti izpolnjen, da je vložitev tožbe dovoljena. Ker ta pogoj ni bil izpolnjen, je bila tožba, s katero je tožnik zahteval razveljavitev mnenja zdravniške komisije II. stopnje, v skladu z določbo 30. člena ZDSS, pravilno zavržena, ker ni bila dovoljena, saj tožnik ni smel vložiti tožbe, če ni izčrpal predvidenih (rednih pravnih) sredstev oziroma predpisanih postopkov, določenih v ZZVZZ.
odmera pokojnine - pristojnosti ZPIZ - vezanost na zahtevek
Območna enota je z odločbo z dne 20.2.1995 zavrnila kot neutemeljeno tožnikovo zahtevo za novo odmero pokojnine, vloženo dne 2.11.1994, je drugostopni organ zavoda ob njeni pritožbi odpravil prvostopenjsko odločbo in zavrnil tako pritožbo tožnika in zavrgel njegov predlog za obnovo postopka. Drugostopenjski organ je po presoji revizijskega sodišča svojo odločitev o odpravi izpodbijane odločbe sprejel mimo pooblastil in pristojnosti, ki mu jih daje 244. člen ZUP (1986), saj je odločal izven okvira zahtevka, ki je bil postavljen v postopku na prvi stopnji (prvi odstavek) in ob neobstoju zakonitih razlogov iz 263. člena (odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici), 266. člena (izredna razveljavitev) in 267. člena ZUP (ničnost odločbe) - (drugi odstavek). Predmet preizkusa pritožbenega organa zavoda je bil jasen in določen izrek prvostopenjske odločbe, s katerim je bila zavrnjena zahteva tožnika za novo odmero pokojnine.
vračilo davka na dodano vrednost - odbitek vstopnega davka - podlaga za odbitek vstopnega davka - račun
Zakonita podlaga za odbitek vstopnega davka na dodano vrednost po določbi 40. člena ZDDV je račun, ki vsebuje vse sestavine, določene v 1. do 7. točki 1. odstavka 34. člena navedenega zakona.
V primeru, ko bi bil ugotovljen najprej obstoj izvenzakonske življenjske skupnosti in nato zakonska zveza, ki ni trajala nepretrgano najmanj eno leto, bi to pomenilo, da bi moralo skupno življenje v življenjski skupnosti, ki sta ga partnerja prebila v izvenzakonski skupnosti in zakonski zvezi, trajati pred smrtjo skupaj tri leta, da bi bil izpolnjen pogoj za priznanje pravice do vdovske pokojnine. Samo taka razlaga bi po mnenju revizijskega sodišča bila v skladu z osnovnim namenom zakona, predvsem pa z določbo 114. člena ZPIZ.
dvostranske pogodbe - sočasna izpolnitev obveznosti - načelo svobode urejanja obligacijskih razmerij - prodaja nepremičnine - plačilo kupnine in vknjižba lastninske pravice zemljiški knjigi - valutna klavzula - zamudne obresti
Po določbi 1. odstavka 122. člena ZOR v dvostranskih pogodbah nobena stranka ni dolžna izpolniti svoje obveznosti, če druga stranka ne izpolni ali ni pripravljena sočasno izpolniti svoje obveznosti, razen če je dogovorjeno ali z zakonom določeno kaj drugega, ali če kaj drugega izvira iz narave posla. V predmetni zadevi je bilo drugače dogovorjeno v prodajni pogodbi, ki sta jo sklenili pravdni stranki. Dogovorjeno je bilo plačilo kupnine še pred vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi. Zato se revident neutemeljeno sklicuje na "exceptio non adimpleti contractus".
Z dokončno odločbo revizijskega organa je bila ugotovljena nezakonita delitev dobička pri toženi stranki v škodo družbenega kapitala na račun zasebnega. Šele na podlagi uskladitve, torej na podlagi pravilne in zakonite delitve dobička, bi se lahko ugotavljalo, ali bi bili tožniki sploh upravičeni do deleža na dobičku, kot je določeno v pogodbi o zaposlitvi in v kakšni višini.
prenehanje delovnega razmerja - razlogi za prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela
Neupravičena odsotnost z dela zaporedoma več kot pet delovnih dni (to je dejanska ugotovitev) je, če ga delodajalec ugotovi, resen razlog za prenehanje delovnega razmerja. Ker je sodišče po izvedenem dokaznem postopku zaključilo, da ni trdnega dokaza o tem, ali je delavec z dela izostal samovoljno ali po dogovoru s toženo stranko, je pravilen zaključek, da tožena stranka, na kateri je dokazno breme, ni uspela dokazati obstoja resnega razloga za prenehanje delovnega razmerja tožniku. Edina relevantna okoliščina, ki jo mora sodišče ugotoviti pri prenehanju delovnega razmerja zaradi neupravičene odsotnosti z dela je (poleg določenega števila dni) prav neupravičena odsotnost. Če ta ni dokazana, ni prenehanja delovnega razmerja. Zato za odločitev v tem sporu razen tega ni pomembno nobeno drugo dejstvo.
davek na bilančno vsoto bank - vrnitev prepozno vrnjene akontacije - zamudne obresti - stvarna pristojnost
Določila o vračilu akontacij in o plačilu zamudnih obresti pomenijo specialno ureditev v primerjavi s splošnimi določbami ZOR o neupravičeni pridobitvi. Pravna podlaga za uveljavljanje zamudnih obresti od davčnih preplačil je podana v 95. členu ZDavP, zato je odločanje o zahtevkih iz navedenega člena ZDavP pridržano upravnim organom, ki odločajo na matičnem področju, to je upravnim organom.
razporeditev - pridobitev višje stopnje strokovne izobrazbe - odškodninska odgovornost delodajalca - vzročna zveza
Tožnik se ni šolal zaradi potreb tožene stranke in na podlagi pogodbe o izobraževanju, ki bi toženo stranko zavezovala, da po končanem šolanju tožnika razporedi na delovno mesto, ki bo ustrezalo pridobljeni višji stopnji strokovne izobrazbe. Tožnik je zato zakonito ostal razporejen na delovnem mestu, za katero je sklenil delovno razmerje, ob kasnejših razporeditvah pa je tožena stranka upoštevala njegovo dejansko strokovno izobrazbo.