Določba 1. odstavka 12. člena ZDDPO je v neskladju z Ustavo RS, zato se davčna upravičenost odhodkov presoja po noveli ZDDPO; zamudne obresti bremenijo zavezanca z dnem izvršljivosti odmerne odločbe (ne pa tudi za čas, ko davčna obveznost še ni bila ugotovljena).
ZPPSL člen 31, 31/1, 127, 127-1.ZPP člen 3, 3/3, 7, 7/1, 7/2, 339.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - trditveno in dokazno breme - stečajni postopek - asignacija - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - upoštevanje sklenjene prisilne poravnave - sodno znano dejstvo
Sodišče sme ugotoviti dejstvo, ki ga stranka ni navedla, le, "če izhaja iz obravnave in dokazovanja, da ima namen razpolagati z zahtevkom, s katerim ne more razpolagati" (2. odstavek 7. člena v zvezi s 3. odstavkom 3. člena ZPP).
Tožeči stranki ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih, ki jih je sodišče druge stopnje samo ugotovilo in na katere je oprlo svojo odločbo (2. odstavek 7. člena ZPP).
Po določbi 2. odstavka 95. člena ZPP se mora za vložitev izrednih pravnih sredstev predložiti novo pooblastilo. To pomeni, da mora biti pooblastilo za zastopanje v revizijskem postopku ne samo novo, da izvira iz časa, ko je nastala pravica za vložitev revizije, temveč tudi posebno, v njem mora biti navedeno, da je dano za zastopanje pred vrhovnim sodiščem v postopku revizije.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22748
KZ člen 107, 107/4.ZIKS člen 13, 13/1. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora člen 8, 8/2. ZKPčlen 371, 371/1-11.
ni razlogov o odločilnih dejstvih - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kazen zapora - alternativni način izvršitve kazni zapora - delo v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti
V primeru, ko bo sodišče ob izrečeni kratkotrajni kazni zapora (do treh mesecev) presodilo, da je zadeva takšna, da bi ob že navedenih kriterijih prišla v poštev izvršitev kazni na način, kot ga predvideva 4. odstavek 107. člena KZ, bo razpisalo narok, čeprav ga ZKP posebej ne zahteva.
O obliki izvršitve kazni zapora do treh mesecev na podlagi 4.
odstavka 107. člena KZ odloča sodišče, medtem ko zagotovitev dela v točno določeni ustanovi oziroma zavodu spada v obveznosti zavoda za prestajanje kazni.
Okoliščina, da centru za socialno delo ni uspelo najti nobenega primernega dela, s katerim bi obsojenec opravil družbeno koristno delo, ne more biti razlog za zavrnitev predloga za alternativno izvršitev kazni zapora do treh mesecev.
ZPIZ (1992) člen 29, 38.ZOR člen 154, 158. ZTPDR člen 70.
poklicna bolezen - odškodninska odgovornost delodajalca - vzročna zveza
Ob ugotovitvi sodišča, da ni podana ne objektivna in ne krivdna odgovornost tožene stranke za bolezen tožnika, je zavrnitev njegovega tožbenega zahtevka materialnopravno pravilna.
prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela
Ker sklepa o prenehanju delovnega razmerja zaradi trajnega presežka in čakanju na delo v času odpovednega roka glede na vložen ugovor nista postala dokončna in izvršljiva, bi se moral tožnik po zaključku bolniškega staleža zglasiti na delu oz. se javiti pri toženi stranki zaradi nadaljevanja dela, ne glede na komunikacijske težave z direktorjem tožene stranke.
Določba 84. člena ZTPDR določa obseg presoje oziroma razloge, iz katerih se (ne)izbira lahko izpodbija. Pri tem je prav tako treba izhajati iz namena, zaradi katerega je tako sodno varstvo zagotovljeno. Po prvem odstavku 84. člena ZTPDR sta razloga dva:
izbira kandidata, ki ne izpolnjuje objavljenih pogojev, in kršitev postopka izbire.
Tako določbe 3. točke 1. odstavka 75. člena ZTPDR, kot določbe 5. in 6. točke 1. odstavka 100. člena ZDR (1990)je potrebno (ne glede na gramatikalne razlike in nedoslednosti) razlagati v tem smislu, da je samostojni razlog za prenehanje delovnega razmerja petdnevna odsotnost z dela, ko delavec za takšno odsotnost nima tehtnega razloga in v tem smislu odsotnosti ne more upravičiti.
Pojem pravične odškodnine je v zakonu opredeljen kot pravni standard, ki ga sodišče uporabi upoštevaje dejanske okoliščine, ki opredeljujejo obseg škode in navedeno zakonsko normo.
enako varstvo pravic - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - predlog državnega tožilca - načelo kontradiktornosti - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pritožbeno sodišče ravna v nasprotju z načeli enakopravnosti strank in kontradiktornosti pritožbenega postopka, če obdolžencu in zagovorniku ne posreduje mnenja višjega državnega tožilca in obdolžencu s tem omogoči, da se seznani z njegovimi stališči in predlogi do zagovornikove pritožbe zoper prvostopenjsko sodbo in da se v primernem času do njih opredeli. Vendar pa mora v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti uveljavljena kršitev vplivati na zakonitost sodbe v smislu 3. točke 1. odstavka 420. člena ZKP.
Ker se je trimesečni rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti iz 3. odstavka 421. člena ZKP iztekel 16.6.2003, je bilo treba naslednji dan vloženo zahtevo zagovornice kot prepozno zavreči (2. odstavek 423. člena ZKP).
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - ogled - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - seja pritožbenega senata - vabilo strankam na sejo
Izpodbijanje pravilnosti odločitve o dokaznem predlogu bi lahko bilo uspešno v pritožbi, če bi nepravilna zavrnitev dokaznega predloga lahko vplivala na popolnost in pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, z zahtevo za varstvo zakonitosti pa iz tega razloga ni mogoče izpodbijati pravnomočne sodbe.
Ker lahko stranka na seji pritožbenega senata poda le pojasnila v zvezi z navedbami v pritožbi (3. odstavek 378. člena ZKP), ne more navajati novih dejstev ali predlagati novih dokazov.
zahteva za varstvo zakonitosti - izpodbijanje odločbe o kazni - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zahtevo za varstvo zakonitosti v zvezi z odločbo o kazni je mogoče vložiti le z uveljavljanjem kršitve kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP v primeru, če je sodišče v zvezi z njo prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu. Zahteva, ki napada le višino kazni ter se hkrati zavzema za izrek pogojne obsodbe, navedene kršitve ne uveljavlja.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izvajanje dokazov zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - priče - prepoved odgovora na postavljeno vprašanje
Pravica do obrambe bi bila obsojencu kršena, če bi sodišče preprečilo zaslišanje razbremenilnih prič pod enakimi pogoji kot obremenilnih, torej če bi onemogočilo zaslišanje prič, ki bi lahko izpovedale o relevantnih dejstvih in okoliščinah ali če bi prepovedalo odgovore prič na posamezna vprašanja obrambe o takih dejstvih in okoliščinah.
Ker mora sodišče po določbi 2. odstavka 299. člena ZKP skrbeti za to, da se na glavni obravnavi odvrne vse, kar bi zavlačevalo postopek, ne bi pa koristilo razjasnitvi stvari, utemeljeno zavrne razčiščevanje okoliščin, ki niso materialnopravno relevantne za odločitev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22780
KZ člen 302, 302/4.URS člen 23, 23-3.ZKP člen 16, 16-3.
kazniva dejanja zoper javni red in mir - preprečitev uradnega dejanja uradni osebi - storilec kaznivega dejanja - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga
Način manevriranja obsojenca z motornim vozilom, s katerim je preprečil namero policistov, da bi ga kot voznika osebnega avtomobila prehitela in ga nato ustavila, s tem da jima je z vozilom, ki ga je upravljal, zapiral pot, zaradi česar sta morala zavirati, in ju poskušal izriniti s ceste, v obrazložitvi sodbe pa sodišče ugotavlja, da je celo prišlo do oplazenja vozil pri zelo visokih hitrostih, pomeni neposredno uporabo sile motornega vozila proti policistoma, zaradi česar nista mogla opraviti nameravanega dejanja, dokler se ni obsojenec sam ustavil zunaj vozišča (4. v zvezi s 1. odstavkom 302. člena KZ).
Zasledovanje storilca kaznivega dejanja po 4. odstavku 302. člena KZ ne pomeni zasledovanja le pravnomočno obsojenih storilcev kaznivega dejanja, ampak tudi oseb, za katere uradne osebe sumijo, da so bile udeležene pri storitvi kaznivega dejanja.
Če so izpolnjeni vsi trije pogoji (oseba nemške narodnosti, bivanje v tujini na dan 4.12.1948 in odsotnost dokazov o lojalnem ravnanju), se pravni prednik tožnika ne more šteti za jugoslovanskega državljana.
ZKP člen 150, 153, 153/1, 153/2, 371, 371/1-8, 420, 420/1-3.
nedovoljeni dokazi - obdolženec - zaslišanje v tujini - prikriti preiskovalni ukrepi - prepis ukrepa - zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za vložitev - opis kaznivega dejanja - kraj storitve - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga
Samo dejstvo, da je sodišče prebralo izpovedbi obeh oseb, zaslišanih v Italiji, ne pomeni, da je dokaz pridobljen nezakonito. Glede na dana opozorila obema obdolženkama (česa sta osumljeni, kateri dokazi ju bremenijo ter opozorila, da se nista dolžni zagovarjati oziroma da imata pravico ne odgovarjati), ter ob upoštevanju dejstva, da je zaslišanje potekalo v navzočnosti zagovornika in tolmača, takšno zaslišanje ne pomeni kršitve Ustave.
Če opravi prepis prisluškovanih telefonskih pogovorov policija, bo preiskovalni sodnik opravil le kontrolo (2. odstavek 153. člena ZKP). V nasprotnem bi moral državni tožilec predlagati preiskovalnemu sodniku, kateri del posnetka telefonskih pogovorov naj se prepiše. To pravico pa imajo tudi obdolženec oziroma njegov zagovornik v fazi preiskave. Šele če se obdolženec z vsebino prepisa, ki ga je opravila policija, ne strinja, oziroma oporeka pravilnosti prepisa posnetih pogovorov, je dolžan preiskovalni sodnik narediti (ponovni) prepis neposredno na podlagi poslušanja gradiva.
Z zahtevo za varstvo zakonitosti je mogoče uveljavljati relativne kršitve določb kazenskega postopka (3. točka 1. odstavka 420. člena ZKP), če se te nanašajo na fazo po pravnomočnosti obtožnice. Kršitve, storjene pred tem, se namreč lahko popravijo bodisi v ugovornem postopku ali na glavni obravnavi.
Nenavedba kraja, kjer je obsojenec z osebo A. sklenil dogovor o transportu najmanj 28 državljanov Bangladeša in Filipinov, glede na opis kaznivega dejanja po 2. in 3. odstavku 311. člena KZ v izreku izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje, kjer je natančno navedeno, od kod in kam so bili prevažani tujci oziroma katere državne meje so prestopili, ne pomeni kršitve iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
Če je sporen del denacionaliziranega premoženja, ki ga je zavezana stranka prodala tretji osebi in o tem še teče pravda, gre za predhodna vprašanja in je potrebno denacionalizacijski postopek prekiniti.