zahteva za varstvo zakonitosti - izpodbijanje odločbe o kazni - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z zahtevo za varstvo zakonitosti je mogoče izpodbijati odločbo o kazenski sankciji le z uveljavljanjem kršitve kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP v primeru, če sodišče med drugim z odločbo o kazni ali pogojni obsodbi prekorači pravico, ki jo ima po zakonu.
ZENPP člen 1, 1/2, 22, 22/1, 22/3, 22/6.ZKP člen 420, 420/4, 423, 423/2.
evropski nalog za prijetje in predajo - pripor - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost
Zahteva za varstvo zakonitosti, vložena zoper sklep o priporu, izdanem v postopku za izročitev tujcev na podlagi evropskega naloga za prijetje in predajo, ni dovoljena.
ZDen člen 44, 44/5. Uredba o postopku za ocenitev vrednosti in o ugotavljanju odškodnine za nacionalizirano premoženje člen 16, 20. ZUS člen 73.
denacionalizacija podjetja - ugotavljanje vrednosti - bilanca stanja na dan podržavljenja
Če je bila vrednost podjetja ugotovljena z bilanco stanja na dan podržavljenja, ZDen ne predvideva ponovnega vrednotenja, ampak se ob podržavljenju ugotovljena denarna vrednost glede na določbe 5.
odstavka 44. člena ZDen valorizira. Uredba ne daje podlage za naknadno valorizacijo terjatev podržavljenega podjetja.
V sklepu o postavitvi zagovornika po uradni dolžnosti ni treba časovno opredeliti obdobja, za katerega se postavlja, saj časovno omejitev določa 4. odstavek 70. člena ZKP.
Nezadovoljstvo z delom odvetnika v drugih postopkih ni razlog za razrešitev odvetnika v postopku, v katerem je bil določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči.
upravni spor - zahteva za glavno obravnavo - sojenje na seji - kršitev ustavne pravice
Tožnica je v tožbi zahtevala, da sodišče odloči po opravljeni glavni obravnavi. Sodišče predlogu ni sledilo in je odločilo na seji. Z vidika pravice iz 22. člena Ustave RS sodišče ni imelo podlage za sojenje na seji.
Evropska konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah člen 7, 7/2. EKČP člen 6, 6/3-d.ZKP člen 340, 340/1-1, 515.
glavna obravnava - branje zapisnikov o izpovedbah prič po odredbi senata - priča s prebivališčem v tujini - vročanje vabila - zaslišanje obremenilnih prič
Ker priča iz Republike Češke ni bila pravilno povabljena na glavno obravnavo (vročitev vabila ni bila izkazana), ni bilo pogojev za branje njene izpovedbe na podlagi 1. točke 1. odstavka 340. člena ZKP.
Glede na to da mora imeti obdolženec vsaj enkrat v postopku možnost zaslišati obremenilno pričo, navedena priča pa je (ključna)
obremenilna priča zoper obsojenca, ki mu v postopku nikoli ni bila dana realna možnost, da to pričo zasliši, je ugotovljena kršitev pravic obrambe take narave, da je ne le mogla vplivati na pravilnost ali zakonitost sodbe, kar bi moralo upoštevati že sodišče druge stopnje, saj je bila kršitev uveljavljana v pritožbi, pač pa tudi, da je vplivala na zakonitost sodbe.
Predmet požiga je lahko tudi stanovanje v večstanovanjski hiši, pri čemer je kaznivo dejanje dokončano že s tem, da v njem pogorijo premičnine in hkrati nepremičnino napravijo ob gorenju neuporabno oziroma jo poškodujejo.
denacionalizacija - ugotavljanje vrednosti podržavljenega premoženja - denacionalizacija podjetja
Če sta bili nepremičnini podržavljeni na podlagi Zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij, v sklopu nacionalizacije podjetja, potem bi se morale pri njunem vračanju upoštevati določbe 5. odstavka 44. člena ZDen, ki urejajo denacionalizacijo podjetij.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - zloraba položaja ali pravic - protipravnost - protipravna premoženjska korist - posojilna služba v igralnici - nadaljevano kaznivo dejanje
Protipravnost, kot izhaja iz definicije kaznivega dejanja (7. člen KZ), je splošna sestavina slehernega kaznivega dejanja, ne glede na to, ali je v opisu dejanja posebej navedena.
Stališče, da je premoženjska korist protipravna le, če hkrati pomeni tudi oškodovanje gospodarskega subjekta, ni pravilna. Pri kaznivem dejanju po 1. in 2. odstavku 244. člena KZ je premoženjska korist protipravna že zato, ker izvira iz storilčeve zlorabe položaja ali pravic, ne glede na njen vpliv na premoženje gospodarskega subjekta.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je bilo dejansko stanje na podlagi ostalih izvedenih dokazov dovolj razjasnjeno in izvedba predlaganih dokazov ne bi vplivala na bistvene okoliščine, ki so bile pomembne za odločitev v tej zadevi, z njihovo zavrnitvijo pravice obrambe niso bile kršene.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženjsko stanje - poslovni delež
Poslovni delež je premoženje, ki je po ureditvi Zakona o gospodarskih družbah v pravnem prometu in je z njim mogoče razpolagati v smislu ureditve 2. odstavka 19. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, če tega ne preprečujejo okoliščine, ki jim predpisi dajejo tak učinek.
Ker je bila zahteva za varstvo zakonitosti zoper pravnomočen sklep o odreditvi pripora vložena po poteku osemdnevnega roka iz 3. odstavka 421. člena ZKP, jo je bilo treba kot prepozno zavreči.
ZBPP člen 8, 8/1, 24, 24/1.KZ člen 171, 172. ZUS člen 1, 1/2, 1/3, 73.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev - pravno priznana škoda
Če prosilec prosi za brezplačno pravno pomoč v zadevah, ki se začnejo na zasebno tožbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja žaljive obdolžitve in opravljanja, se mu brezplačna pravna pomoč prizna le, če izkaže, da mu je s temi dejanji nastala pravno priznana škoda.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh
Ker tožnik zahteva dodelitev brezplačne pravne pomoči v zadevi, ki je zastarala, očitno ni nobenih izgledov, da bi z zahtevkom uspel in zato ni razumno sprožiti postopka. Zato ni upravičen do brezplačne pravne pomoči, saj ni podan objektivni pogoj iz 24. člena ZBPP.
očitno neutemeljena prošnja - zloraba azilnega postopka - izvedba posameznih dokazov v pospešenem postopku
Pristojni organ takoj odloči o prošnji, če iz nje izhaja očitna neutemeljenost. Pospešeni postopek pa organ še vedno lahko izvaja in v njem kot očitno zavrne vlogo, tudi če je že zaslišal prosilca in izvedel posamezne dokaze, pa je ugotovil, da obstojijo razlogi za pospešeni postopek.
denacionalizacija - upravičenci do denacionalizacije - izkazano jugoslovansko državljanstvo
S tem, ko je bilo s pravnomočno odločbo ugotovljeno, da pravni prednik tožnikov v času podržavljenja ni bil jugoslovanski državljan, ni bil izpolnjen osnovni pogoj iz 1. odstavka 9. člena ZDen za denacionalizacijo.
Če zavezanec sam izpolni s sklepom o dovolitvi izvršbe naloženo obveznost, ne izkazuje pravovarstvenega interesa za sodno varstvo. V pritožbi zoper sklep o dovolitvi izvršbe pa ne more uspešno uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na izvršilni naslov.