KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0000294
KZ SRS člen 251, 251/1, 251/3, 255, 255/4. ZTVCP člen 45.
kaznivo dejanje ogrožanja javnega prometa - kaznivo dejanje zoper varnost javnega prometa - hitrost vožnje - razmere v prometu
Močan hrup, ki ga je zaradi naglega pospeševanja hitrosti med prehitevanjem obtoženčevega vozila na preglednem delu vozišča povzročilo motorno kolo, ni tak pojav, ki ga obtoženec ob dolžni pozornosti ne bi mogel pričakovati. Zato se na to dejstvo, kot razlog, zaradi katerega je izgubil kontrolo nad vozilom, ne more uspešno sklicevati.
ZIP člen 194, 21/1, 55a, 55a/1, 55a/2. ZPP (1977) člen 63.
krajevna pristojnost - izvršilni postopek - izvršba na podlagi verodostojne listine - spor, ki nastane med stečajnim postopkom
Sodišče prve stopnje se je pravilno izreklo za krajevno nepristojno za postopek izvršbe po predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine stečajnega upnika zoper dolžnika, ki ima sedež v drugem kraju kot stečajni upnik.
ZD člen 205, 205/3, 207, 207/3, 205, 205/3, 207, 207/3.
dedovanje na podlagi zakona - dedna izjava - dedni dogovor
Stranka, ki se sklicuje na samopomoč, mora dokazati kumulativni obstoj vseh treh pogojev, pod katerimi je samopomoč dovoljena (nevarnost mora biti neposredna, samopomoč mora biti nujna, ustrezati mora okoliščinam, v katerih obstaja nevarnost).
ZZKat člen 18, 20, 20/2. Zakon o zemljiških knjigah paragraf 104, 104/1, 104/1-3.
izdelava novega zemljiškega katastra - vpis sprememb katastrskih podatkov - poočitba - zemljiška knjiga
Če postopka razgrnitve podatkov zemljiškokatasterske izmere in katasterske klasifikacije zemljišč ni opravil občinski geodetski organ ali v njegovem imenu pooblaščena organizacija (2. odst. 20. člena Zakokna o zemljiškem katastru), listine v zvezi s tem po svoji vsebini ne omogočajo evidentiranja sprememb katastrskih podatkov v popisnem listu zemljiške knjige (pravno pravilo par. 104/1 tč. 3 Zakona o zemljiških knjigah).
tožba zaradi motenja posesti - varstvo posesti - javno dobro - sprememba tožbe - rok za vložitev tožbe - prekluzivni tok
Na javnem dobru ni mogoče pridobiti posesti in zaradi tega ni mogoče zahtevati posestnega varstva.
Ker je mogoče posestno varstvo zahtevati v subjektivnem roku 30 dni in objektivnem roku 1 leta, mora sodišče v primeru spremembe tožbe ugotoviti ali je vložena v okviru tega roka, ne pa presojati ali gre za spremembo tožbe v smislu čl. 191 ZPP.
Upnikova lastninska pravica se lahko vpiše v zemljiško knjigo tudi, če dolžnik ni vknjižen kot lastnik nepremičnine, če upnik dokaže, da je pravni prednik dolžnika nekdo, ki je vpisan kot lastnik.
prodajna pogodba - obresti od vnaprej plačane kupnine
Prodajalec je dolžan plačati kupcu obresti po 26. členu Zakona o blagovnem prometu tudi od tistega dela vnaprej plačane kupnine, ki jo je kot plačilo razlike do polne cene obračunal od prodanega mu kupčevega avtomobila po načelu "staro za novo".
Čeprav v spisu ni dopisa in bančnega potrdila, je slediti pritožbi priloženem izpisku evidence oddanih priporočenih pošiljk ter fotokopiji dopisa in šteti za izkazano, da je upnik navedenega dne plačal redno in opominsko takso.
Sodna pristojnost za obravnavanje zahtevka za denacionalizacijo kmetijskih zemljišč, ki so prešla v državno last na podlagi arondacijskih odločb, ni podana zgolj zato, ker sta se takratni stranki sporazumno dogovorili o višini odškodnine za arondirana zemljišča.
Če je predlagana izvršba na denarna sredstva, ki so bila dolžniku začasno zasežena v kazenskem postopku, naj izvršilno sodišče ob smiselni uporabi 101. člena ZIP pridobi izjavo kazenskega sodišča o tem, ali potrebe kazenskega postopka preprečujejo poplačilo upnika iz zaseženih sredstev.
V pritožbi lahko pritožnik navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze. K novim dejstvom mora navesti dokaze, k novim dokazom pa dejstva, ki jih želi z njimi dokazati.
vročanje pisanj stranki z več pooblaščenci - preklic ali odpoved pooblastila
Tožena stranka je z generalnima pooblastiloma za zastopanje pooblastila dve pooblaščenki. Ker nobenega od teh pooblastil ni preklicala, je sodišče toženi stranki sodbo pravilno vročilo tako, da jo je vročilo eni izmed pooblaščenk. Dejstva, da je na zadnji glavni obravnavi in v pritožbi na strani tožene stranke nastopala druga pooblaščenka, ni mogoče šteti za preklic pooblastila prve pooblaščenke, ki je sodelovala v predhodnem delu postopka, saj mora preklic pooblastila biti izrečen.
Tožnik, ki je iz Republike Hrvaške, lahko kot tuja pravna oseba svoj zahtevek postavi bodisi v hrvaških dinarjih, bodisi v slovenskih tolarjih, na podlagi zakonske valutne klavzule, pri čemer je bilo ob uveljavitvi lastnih denarnih enot Republike Slovenije in Republike Hrvaške razmerje dinarjev napram hrvaškim dinarjem oz. slovenskim tolarjem 1 : 1, torej je (pred 8.10.1991) tudi razmerje hrvaških dinarjev napram slovenskim tolarjem bilo 1 : 1.
Pri mlajšem mladoletniku je utemeljena oddaja v prehodni dom, ker se je ugotovilo, da mora končati začeto šolo, kar bi mu bilo v priporu onemogočeno, potrebno pa ga je izločiti iz dosedanjega okolja glede na nevarnost druženja s problematičnimi osebami in ponavljanja kaznivih dejanj.
Zatrjevani neobičajni način izpolnitve obveznosti (oziroma izterjave terjatve) s cesijo ne predstavlja subjektivnega elementa izpodbojnosti, ampak dejansko domnevo, da je upnik vedel oziroma bi moral vedeti za neugodno ekonomsko-finančno stanje dolžnika. Takšna domneva (pri vprašanju neobičajnosti izpolnitve gre namreč za dejansko vprašanje) se vzame za podlago sodbe brez dokaza, ne pa kot dokazana (gre torej za dejansko domnevo, ko domnevanih dejstev ni treba ne navajati in ne dokazovati, ampak je treba trditi in v sporu dokazati zgolj predpostavke domneve, tako imenovano domnevno bazo).
Cesija zaradi izpolnitve kot institut civilnega prava je po ZOR zakonit in dopusten način izpolnitve obveznosti, v zadnjem času pa med podjetji tudi povsem običajen in pogost način izpolnitve obveznosti, vendar pa je to vseeno neobičajen način poplačila terjatve, saj takšnega načina poplačila upnik ne bi mogel doseči s tožbo. Drugače povedano: neobičajnost je v tem, da je tožeča stranka poravnala svoj dolg na način, ki ni bil vsebovan v njeni obveznosti in ga (drugo) tožena stranka ne bi mogla uspešno uveljavljati, če bi izpolnitev svoje terjatve uveljavljala sodno.
Pri kaznivem dejanju tatvine lesa je sodišče prve stopnje napačno štelo vrednost lesa po odkupni ceni, namesto po prodajni, torej tržni vrednosti. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi javnega tožilca ugodilo in sodbo razveljavilo.