ZPP člen 286b, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 82, 82/2, 270, 270/1, 1053, 1053/1.
odškodninska odgovornost delavca - voznik tovornega vozila - odpoved zahtevku - razlaga sporazuma - udeležba stranke na naroku - sprememba prvostopne sodbe
Glede na vsebino sporazuma je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da se tožeča stranka ni odpovedala zahtevku za plačilo odškodnine v višini 16.000,00 EUR. Bistveno je, da sta stranki ob sklenitvi sporazuma vedeli za to terjatev tožeče stranke in da je tožeča stranka tožencu pred podpisom sporazuma izstavila račun za nastalo škodo. Glede na to, da sta terjatvi toženca in tožeče stranke, v sporazumu natančno opredeljeni, ni razlogov, da se v sporazum ne bi vnesla tudi navedena terjatev tožeče stranke, ki je bila v času sklepanja sporazuma znana in po višini opredeljena. Zato je mogoče zapis v sporazumu, da se z razveljavitvijo pogodbe o zaposlitvi smatra, da so med podpisnikoma tega sporazuma razveljavljena tudi vsa ostala razmerja, razlagati tako, da se je s tem tožeča stranka odpovedala zahtevku iz naslova odškodnine za izgubljeno pošiljko.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razveljavitev po uradni dolžnosti - izrek stranske sankcije - dokončna odločitev - odvzem predmetov - fakultativni odvzem predmetov - zaseg predmeta - vrnitev zaseženega predmeta - kršitev pravice do pritožbe
Z uporabo določbe šestega odstavka 123. člena ZP-1 sodišče prve stopnje sicer ni kršilo ničesar, saj določba ureja vrnitev zaseženega predmeta še pred izdajo sodbe o prekršku. Vendar pa se o predlogu za izrek stranske sankcije odvzema predmeta dokončno odloči s sodbo, ki mora v primeru, kadar sodišče predlogu ne ugodi in stranske sankcije ne izreče, vsebovati negativen izrek, ki mora biti v razlogih sodbe obrazložen.
Tožnik kot neizbrani kandidat za predstojnika kliničnega oddelka nima pravnega varstva na podlagi 42. člena ZZ, ampak le na podlagi petega odstavka 200. člena ZDR-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00069997
KZ-1 člen 297, 297/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10, 10/1, 10/2, 17.
svoboda izražanja - sovražni govor - javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti
Pri presoji upravičenosti posega v uresničevanje pravice do svobode izražanja avtorjev ali založnikov takih izjav ESČP izhaja iz ocene specifičnega konteksta, v kateri je bila izjava dana. Pri tem presoja naslednje: politične in socialne okoliščine ter poštenost predstavitve problema v neposrednem ali širšem kontekstu; ali lahko izjavo razumemo kot neposreden ali posreden poziv k nasilju ali kot utemeljitev nasilja, sovraštva ali nestrpnost ter ali način, na katerega so bile izjave podane, lahko neposredno oziroma posredno povzročijo škodljive posledice.
oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje - mesečni povprečni dohodek na člana družine
Drugotoženec ni dokazal, da tudi v času prestajanja zaporne kazni ne bi imel stikov z družino, da se po prestani celotni zaporni kazni ali že prej v primeru pogojnega odpusta ne bo vrnil k družini, k zakonski partnerki in da ni več dejansko povezan z družino, torej se je življenjska skupnost le začasno prilagodila spremenjenim okoliščinam.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - pravne posledice nedopolnitve - zavrženje predloga - dolžnost plačila sodne takse
Ker toženka ni dopolnila vloge za oprostitev plačila sodne takse v roku, jo je moralo sodišče zavreči in zato mora toženka plačati celotno sodno takso, če želi nadaljevanje pritožbenega postopka.
POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00066006
OZ člen 3, 9, 82, 83, 393, 393/3. ZPP člen 254, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZPSPP člen 12.
zahtevek za vračilo vlaganj - najemno razmerje - najem poslovnih prostorov - vlaganja v najeto nepremičnino - povrnitev neamortiziranih vlaganj - povečanje vrednosti nepremičnine - vgradnja dodatne opreme - klimatska naprava - najem za nedoločen čas - investicijska vlaganja ali najemnina - sanitarije - solidarna odgovornost - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - postopkovna kršitev - trditve o dejstvih - pred pravdo pridobljeno strokovno mnenje - dokazovanje z izvedencem - informativen dokaz - razlaga pogodbe - (ne)jasno pogodbeno določilo - razlagalna pravila - vrednotenje dela - metoda vrednotenja - osnova za izračun - dopolnitev izvedenskega mnenja - deljiva terjatev več tožnikov - večosebna deljiva obveznost - soglasje lastnika nepremičnine za investicijska vlaganja - vzpostavitev prejšnjega stanja po prenehanju najemne pogodbe
Stališče, da je t. i. informativni dokaz prepovedan, je sicer pravilno, vendar pri konkretno predlaganem dokazu ne gre za tak dokaz. Tožnika sta namreč višino stroška v klimatsko napravo konkretizirala. Te trditve za izvedbo dokaza z izvedencem zadostujejo.
Drži sicer pritožbena navedba toženke, da sama določilo razume drugače kot tožnika in je v tej smeri tudi podala določene navedbe, a to za zaključek, da je določilo v smislu razlagalnih pravil, ki jih določa 82. člen OZ, sporno in ga je treba razlagati po metodi, ki jo določa drugi odstavek iste določbe, ne zadošča. Pogodbena določba, ki je jasna, objektivno enopomenska, ni sporna. In taka je tudi konkretna pogodbena določba. Zaključek sodišča prve stopnje, da je določilo jasno in ni sporno, je zato pravilen.
Toženka spregleda, da je bilo s pogodbo dogovorjeno, da tožnika v prostorih vzpostavita stanje kot je bilo ob prevzemu (z izjemo predelav, ki bi povzročile nesorazmerne stroške). To pa ne pomeni nič drugega kot to, da se je toženka koristim od vlaganj, ki sta jih izvedla tožnika, odpovedala. Navedbe o tem, da je bil vložek tožnikov ob deložaciji uničen, zato za presojo zahtevka po tožbi niso odločilne. Stanje prostorov po deložaciji je relevantno le za presojo zahtevka po nasprotni tožbi in je bilo, kot izhaja iz razlogov izpodbijane sodbe, tudi upoštevano. Stroške, ki so potrebni za vzpostavitev starega stanja, je namreč izvedenec izračunal ob upoštevanju stanja, ki ga je ugotovil ob ogledu.
Pritožbeno sodišče nima pomisleka v pravilnost uporabljene cenovne osnove, saj se vrednost morebiti neamortiziranega dela vlaganj izračunava na čas, ko sta tožnika poslovne prostore nehala uporabljati. Ne more pa v tej fazi postopka pritrditi uporabljeni metodi amortizacije, saj ni jasno, ali gre pri tem za uveljavljena pravila stroke in kakšna ali pa morda za osebno presojo izvedenca.
Tožnika nista bila tožena na solidarno plačilo. Ker se solidarnost ne domneva, bi morala biti kot taka izrecno opredeljena v zahtevku. Ker ni bila, gre za deljivo obveznost, ki se, če ni določeno drugače, deli med dolžnike na enake dele in je vsak izmed njih odgovoren za svoj del obveznosti.
Večosebne deljive obveznosti (denarna terjatev je deljiva) so solidarne samo, če tako določa zakon ali če se o tem dogovorita stranki. V konkretnem primeru s pogodbo ni bila dogovorjena. Pogodba o denarnem zahtevku, ki ga je postavila toženka, ker ji tožnika nista izročila prostorov v stanju kot sta jih prejela, sploh ne govori. Do zaključka o solidarnosti pa po mnenju pritožbenega sodišča ni mogoče priti niti z uporabo določb OZ o poroštvu ter o pristopu k dolgu, saj druga tožnica ni porok, niti ni bila med strankami v zvezi z vtoževano terjatvijo sklenjena pogodba o pristopu k dolgu.
ZPP člen 205, 206, 438, 438/2. ZIZ člen 15, 62, 62/2.
ugovor krajevne nepristojnosti - nepravočasen ugovor - spor majhne vrednosti - brezplačna pravna pomoč - pogoji za prekinitev pravdnega postopka
Ugovor krajevne nepristojnosti je v postopkih, ki so se začeli s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, mogoče podati samo v ugovoru zoper sklep o izvršbi.
Postopek odobritve brezplačne pravne pomoči ni razlog za prekinitev postopka po 205. in 206. členu ZPP.
izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine - stroški ugovora - neutemeljeno povzročeni stroški izvršilnega postopka - umik predloga za izvršbo - smiselna uporaba določb ZPP
Določbe 38. člena ZIZ dodatno regulirajo posamične stroškovne obveznosti strank (predvsem upnika) v določenih fazah izvršilnega postopka z upoštevanjem njegovih posebnosti, vendar je predvsem v postopkih, ki tečejo na podlagi verodostojne listine, ko gre torej za kombiniran postopek, v katerem se s kondemnatornim delom sklepa o izvršbi najprej odloča o sami terjatvi, hkrati pa se za primer nastopa pravnomočnosti sklepa za to terjatev tudi že dovoli izvršba, treba ZIZ uporabiti v kombinaciji z določbami ZPP tudi za odločanje o s tem postopkom povezanimi stroški. Izpodbijana stroškovna odločitev je torej ob uporabi določbe 158. člena ZPP odvisna od tega, ali je umik predloga za izvršbo takojšnja posledica dolžnikove izpolnitve obveznosti ali ne.
izvršilni stroški - odvetniški stroški - informativni seznam dolžnikovega premoženja - nagrada odvetnika za druge vloge
Predlog za predložitev informativnega seznama premoženja, ki ga upnik vloži na podlagi dvanajstega odstavka 31. člena ZIZ, pa je tudi pogoj za podajo predloga za naložitev podaje seznama premoženja dolžniku (prvi odstavek 31. člena ZIZ). Stališče sodišča prve stopnje, da stroškov, nastalih v zvezi z vložitvijo predloga za pridobitev informativnega seznama premoženja, ni mogoče opredeliti kot potrebnih za izvršbo, je tako zmotno. Sodišče prve stopnje pa je očitno tudi prezrlo, da je bila OT z učinkom od 4. 6. 2022 dalje spremenjena tako, da je v 9. točki tarifne številke 31 OT, v kateri je celovito urejeno plačilo za storitve odvetnikov v postopkih izvršbe in zavarovanja, zdaj določena tudi nagrada za druge vloge v višini 50 točk. Ob upoštevanju nagrade za sestavo vloge v višini 50 točk, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znaša 30,00 EUR in 2 % materialnih stroškov v višini 0,60 EUR, povišano za 22 % DDV v višini 6,73 EUR, je upnik iz tega naslova upravičen do povrnitve 37,33 EUR.
Tožeča stranka ne navaja, da nima urejenega hišnega predalčnika in da bi poštni delavec obvestila ter pisanja, naslovljena nanjo, zatikal v režo oz. za druge poštne nabiralnike. To je skladno z odgovorom A. d.o.o. Tožeča stranka navaja, da ima poštni nabiralnik, da ga uporablja tudi priča osebno in kot s.p. ter da imajo skupni poštni nabiralnik. Tožeča stranka kot odločilno ne navaja, da bi se nanjo naslovljena obvestila in pisanja zatikala za druge nabiralnike in našla v poštnih nabiralnikih drugih naslovnikov.
predlog za oprostitev plačila takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - likvidnostno stanje stranke - zaprtje računa - premoženjsko in finančno stanje stranke - dokazno breme - ogroženost poslovanja
Sodišče pri odločanju o predlogu za oprostitev plačila sodne takse ne upošteva le likvidnostnega stanja stranke, temveč mora upoštevati tudi njeno premoženjsko in finančno stanje (peti odstavek 11. člena ZST-1), kot je to pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje. Dejstvo, da ima tožeča stranka trenutno vse TRR račune zaprte, pa kaže le na njeno slabo likvidnostno stanje.
ZPP člen 154, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZIZ člen 59.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na predmetu izvršbe - ustavitev izvršbe - pravni interes za tožbo - prenehanje pravnega interesa - izguba pravnega interesa med pravdo - zavrženje tožbe - pavšalne pritožbene navedbe - uspeh strank v postopku - stroški postopka
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je pravni interes tožnikov za vodenje tega pravdnega postopka, v katerem zahtevajo ugotovitev nedopustnosti izvršbe, ki je že ustavljena, prenehal. Dejstvo, da za isto terjatev tečeta še dva druga izvršilna postopka, na odločitev ne more vplivati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00066456
OZ člen 346. SPZ člen 48, 48/3. ZPP člen 4.
zastaranje - delo in vlaganja v tujo nepremičnino - načelo neposrednosti izvajanja dokazov
Tožnik je soglašal, da sodišče prve stopnje odloči o tožbenem zahtevku tudi na podlagi posredno izvedenih dokazov, s tem pa se izkaže očitana kršitev načela neposrednosti za neutemeljeno.
ZPrCP člen 105, 105/4, 105/4-4, 107, 107/2. ZP-1 člen 57. ZUP člen 80.
elektronski alkotest - preverjanje psihofizičnega stanja udeležencev cestnega prometa - naprava - elektronski alkotest kot indikator alkoholiziranosti
Elektronski alkotest je sicer res le indikator in ne merilna naprava, vendar uporabo indikatorja izrecno dovoljuje drugi odstavek 107. člena ZPrCP1 in se v primeru, če se preizkušanec z rezultatom preizkusa z elektronskim alkotestom strinja in zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti brez pripomb podpiše, z indikatorjem ugotovljena koncentracija alkohola v izdihanem zraku šteje za veljavno in predstavlja podlago ugotovitev prekrška vožnje pod vplivom alkohola in za izrekanje sankcij po 105. členu ZPrCP.
javni red in mir - prepoved približevanja - elektronske komunikacije
Konkretizacija dejanskega stanu prekrška po tretjem odstavku 136. člena ZNPPol (elektronsko sporočilo z vsebino: Sem vesel... sem vesel, da si dojela da je konec“, poslano partnerki v času prepovedi približevanja) ne dosega kriminalne količine, ki bi očitano dejanje opredelila kot prekršek.
zaslišanje priče - pravica do obrambe - izvajanje dokazov - sodelovanje prizadete stranke
Takšno ravnanje sodišča prve stopnje, ko je storilca najprej obvestilo o zaslišanju obremenilne priče, nato pa mu je možnost, da bi zaslišal to obremenilno pričo odvzelo, dejansko pomeni odvzem oziroma izvotlitev pravice do zaslišanja obremenilnih prič in s tem kršitev pravice do obrambe. Poleg tega izpovedba obremenilne priče, ki jo je sodišče zaslišalo v nenavzočnosti storilca in brez njegove vednosti, čeprav je storilec želel biti obveščen o izvajanju dokazov in pri tem sodelovati, ne more biti dokaz v procesnem smislu, na katerega bi se smela v odločilni meri opreti sodba o prekršku, saj v smislu 6. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1 predstavlja nedovoljen dokaz.
vključevanje na prednostno cesto - hitri postopek - pritožba - vezanost pritožbenega sodišča na dejansko stanje
Storilec izpodbija odločitev sodišča prve stopnje zato, ker se ne strinja, da so zaslišane priče izpovedala skladno v zvezi z dejstvom, ali je moral voznik na prednostni cesti zaradi storilčevega vključevanja zavirati. S takimi navedbami storilec povsem jasno napada verodostojnost izpovedb zaslišanih prič, s tem pa dokazno oceno, ki je del ugotovljenega dejanskega stanja, to pa glede na določbo drugega odstavka 66. člena ZP-1 ni dovoljen pritožbeni razlog. Pritožbeno sodišče zato take pritožbene navedbe ne sme vsebinsko presojati.
Korist zaradi vlaganj tožnice v sporno nepremičnino v sorazmerju z velikostjo njenega lastninskega deleža je torej že prešla na toženko, saj ji je zagotovljena posest nepremičnine kot pred sklenitvijo prodajne pogodbe, torej skladno z obstoječim posestnim dogovorom, v presežku pa toženka na svoje lastno prikrajšanje pristaja. Tak zaključek, ki utemeljuje tožničin verzijski zahtevek v višini 42.809,00 EUR, pa hkrati izključuje ugotovitev prikrajšanja na strani toženke.
zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - javna listina
Le ugotovljena nepravilnost zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti omogoča sklepanje, da dejstvo, da obdolženka 15 minut pred opravo preizkusa alkoholiziranosti ni uživala snovi, ki vsebujejo alkohol, z zapisnikom, katerega vsebino je obdolženka podpisala brez pripomb, ni dokazano.