ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00064683
OZ člen 168, 179, 243, 949, 953. Odvetniška tarifa (2015) člen 1, 1/1.
plačilo zavarovalnine - pogodba o avtomobilskem zavarovanju (ao plus) - kasko avtomobilsko zavarovanje - premoženjska škoda - poškodba vozila - višina materialne škode - ocena škode - odmera po cenah ob izdaji sodne odločbe - nepremoženjska škoda - telesne poškodbe - nateg vratnih mišic - strah - odmera nepremoženjske škode - zavarovalni pogoji - škoda, ki je krita z zavarovanjem - izključitev zavarovalnega kritja - zelo lahek primer po Fischerjevi lestvici - odmera pravične odškodnine - odvetniški stroški - nagrada za narok v ponovljenem postopku - prvi narok za glavno obravnavo
Določilo drugega odstavka 168. člena OZ, na katerega se sklicuje v obrazložitvi sodišče prve stopnje, je namenjeno predvsem varovanju koristi oškodovanca, da ta ne bi bil prikrajšan zaradi padca vrednosti denarja od trenutka zapadlosti odškodninske obveznosti do trenutka, ko mu je prisojena odškodnina pred sodiščem prve stopnje. Da bi bile cene za popravilo avtomobila pred 11-timi leti višje, tožnik niti ne navaja niti ne predloži dokazov, da je avto popravil. Zato pritožbeno sodišče nima nikakršnih pomislekov, da je odškodnina za škodo na avtomobilu pravilno odmerjena po cenah ob izdaji sodne odločbe.
Odmerjena odškodnina v višini 1.000,00 EUR iz naslova nepremoženjske škode za prestane telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem je primerna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00064143
ZPP člen 81. ZFPPIPP člen 261, 296, 296/1. ZST-1 člen 15, 15/2.
stranke v postopku - RS kot stranka v postopku - tožba za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve - terjatve, ki jih je treba prijaviti v stečajnem postopku - terjatev iz naslova plačila sodne takse - obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka - trditveno in dokazno breme
V tem postopku je kot tožena stranka sodelovala Republika Slovenija (pravilno zastopana po državnem odvetništvu), zoper njo se tudi glasi sodba. Res je v tožbi navedeno, da naj bi bila tožena stranka Republika Slovenija, Okrajno sodišče v Ljubljani, Miklošičeva 5, 1000 Ljubljana. Vendar pa lahko napako, storjeno v tožbi, s pravilno navedbo svojega naziva popravi tudi tožena stranka, kar se je v zadevi tudi zgodilo. Dejstvo, da je bilo (v postopku osebnega stečaja) tudi navedeno Okrajno sodišče v Ljubljani, pa pri stranki, kot je Republika Slovenija, ki ima edina procesno in pravdno sposobnost, po ustaljeni sodni praksi pomeni le, da je s tem označeno, iz katerega razmerja izhaja terjatev, ki jo sicer uveljavlja Republika Slovenija ali proti kateri se uveljavlja določena terjatev.
Tožeča stranka je navedla, da je bil z vsemi posli, ki so predmet tega postopka, seznanjen in jih je odobril oziroma jih je celo sam zahteval in želel skleniti trenutni dejanski poslovodja in lastnik tožene stranke C. C. Tožena stranka je te navedbe prerekala. Ker gre za negativno dejstvo, dokazovanja tega dejstva ni mogoče naložiti toženi stranki, temveč tožeči stranki, ki zatrjuje pozitivno dejstvo (védenje o poslih). Tožeča stranka pa zaslišanja C. C. ni predlagala, zato je pravilen zaključek, da tega dejstva tožeča stranka ni uspela dokazati, pri čemer je bilo glede tega na njej dokazno breme.
ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 155, 155/1, 214, 214/2, 358, 443, 443/1, 454, 454/2, 458, 458/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/2, 13, 13/1. OZ člen 346.
postopek v sporu majhne vrednosti - nedopustno izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje - pogodba o vodenju transakcijskega računa - odstop od pogodbe - ugovor litispendence - odločitev o že pravnomočno razsojeni stvari - zavrženje tožbe - delna plačila - zastaranje zamudnih obresti - splošni petletni zastaralni rok - izvedba naroka - odločitev brez glavne obravnave - istovetnost osebe - odločitev o pravdnih stroških - nepriznani stroški - nagrada za predlog za izvršbo
Zmotno je stališče, da naj bi bile zakonske zamudne obresti zastarane v celoti. S tem, ko je tožeča stranka veljavno odstopila od pogodbe, so naenkrat dospele v plačilo vse obveznosti, ki jih je imela tožena stranka do tožeče stranke in so s tem postale enkratna terjatev, za katero velja splošni petletni zastaralni rok.
gospodarski spor majhne vrednosti - predlog za oprostitev plačila sodne takse - napačno poimenovanje vloge - obravnava vloge glede na njeno vsebino - vsebina vloge - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrženje prepoznega ugovora
Tožena stranka je vložila vlogo, z naslovom "Predlog za oprostitev plačila sodne takse", v njej pa je navedla le, da taksna obveznost ni nastala, taksa je napačno odmerjena in je podan ugovor. Takšna utemeljitev vloge pa se sklada z zakonskim besedilom prvega odstavka 34.a člena ZST-1. Ta določa, da je zoper plačilni nalog dopustno v osmih dneh od vročitve naloga vložiti ugovor iz razlogov, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo. Ker sodišče obravnava vlogo glede na njeno vsebino in ne naslov, jo je pravilno obravnavalo kot ugovor zoper plačilni nalog in ga zavrglo zaradi prekoračitve osemdnevnega roka.
zavrženje nepopolne vloge - oškodovanec kot tožilec - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki - poziv na dopolnitev
V opisu dejanja, ki naj bi predstavljal kaznivo dejanje nevestnega dela v službi po 258. člena KZ-1, niso konkretizirani čas storitve kaznivega dejanja niti zakonska znaka zavestne kršitve zakonov ali drugih predpisov še zlasti pa predvidevanja možnosti nastanka hujše kršitve pravic drugega ali škode na javni dobrini ali premoženjske škode ter dejstvo nastanka takšne kršitve oziroma večje škode.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00065175
KZ-1 člen 11, 12, 13, 14, 25, 45, 240/1, 240/2, 245, 245/1, 245/3. ZKP člen 18, 105,. ZGD člen 263, 515.
stvarna pristojnost - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - kaznivo dejanje pranja denarja - univerzalno pravno nasledstvo družbe - premoženjskopravni zahtevek
O skrbnosti vestnega in poštenega gospodarstvenika, ki ga korporacijska zakonodaja opredeljuje v prvem odstavku člena 263 ZGD-1, se je izrekla že sodna praksa, iz katere izhaja, da je sklicevanje na to določbo in s tem povezano vsebinsko opredelitev obsojenčevega pričakovanega, vendar pa v posledici storitve kaznivega dejanja neizpolnjenega ravnanja dopustno, če je za tem tudi sam pomen te določbe glede protipravnosti ravnanja odločevalca ustrezno obrazložen.
Iz obstoječe sodne prakse in strokovne literature namreč jasno izhaja, da je premoženje družbe v pravnem smislu zbirni pojem premoženjskih pravic, vrednostnih papirjev in pravic intelektualne lastnine. Navedeno pomeni, da je v primeru zlorabe položaja vedno oškodovana družba, kot gospodarski subjekt. Iz teh razlogov je potrebno ločiti premoženje družbe in družbenikov (lastnikov) in da je premoženje družbe, ne glede na razmerje družbenikov do družbe, torej njihovo lastništvo (celo v enoosebnih družbah) tuje premoženje, ki terja od poslovodje poslovno zvestobo ne glede na morebitni lastniški delež poslovodje v tej isti družbi.
Pranje denarja je tisto ravnanje storilca, ki omogoči, da prejemnik nezakonite koristi prikrije njen pravi izvor, vsakršna razpolaganja z denarjem nezakonitega izvora pa samo po sebi prispeva k nadaljnjemu zakritju izvora denarja, saj zabriše za njim sledi. Povedano pomeni, da tudi storilec kaznivega dejanja pranja denarja ne more zadržati koristi, ki jo pridobi s takšnim ravnanjem.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00063525
KZ-1 člen 73, 73/1, 186, 186/1, 186/5. ZKP člen 498, 498/1, 498/2, 498/3.
ustavitev kazenskega postopka - odvzem predmetov zaradi koristi splošne varnosti ali razloga morale
Povsem napačna je predpostavka, ki izhaja iz pritožb obeh pritožnikov, češ da rastlina konoplja oziroma njeni posušeni delci v Sloveniji niso prepovedana droga. V skladu z Uredbo o razvrstitvi prepovedanih drog (Uradni list RS, št. 69/19, 157/20, 162/21) še vedno spadaj v II. skupino pod zaporedno št. 112, kamor sodijo konoplja, ekstrakti, rastlina in smola. Pri sklicevanju na določbe 7. člena Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami pritožnika spregledata, da je za proizvodnjo in promet prepovedanih drog, torej za opravljanje dejavnosti iz prvega in drugega odstavka tega člena, potrebno pridobiti dovoljenje pristojnega ministra, na podlagi ocene letnih potreb.
ZDR-1 člen 162, 162/1, 162/2, 162/3, 163, 163/1, 164. KPtoupd člen 83, 83/3.
nadomestilo za neizrabljen letni dopust - začasna nezmožnost za delo - solidarnostna pomoč
Zgolj poziv nadrejenih tožnici v začetku septembra 2019 naj gre na dopust, ne spremeni okoliščine, da tožnica prav zaradi nepričakovanega 8-urnega bolniškega staleža, ki ga je nastopila z dnem 23. 9. 2019, ni mogla izkoristiti celotnega preostalega letnega dopusta za leto 2019, saj ga v obdobju od 12. 8. do 22. 9. 2019 ni bila dolžna izkoristiti.
Namen solidarnostne pomoči zaradi daljšega bolniškega staleža po tretjem odstavku 83. člena KPtoupd je pomoč delavcu, ki ima v času daljšega bolniškega staleža bistveno povečane stroške zdravljenja, iz česar smiselno izhaja, da so mišljeni stroški zdravljenja, ki so nastali prav v času najmanj petmesečne nepretrgane bolniške odsotnosti z dela.
ZNP-1 člen 203. EZ-1 člen 473, 473/5. ZUreP-1 člen 53, 53/3.
postopek za omejitev lastninske pravice - izkazana javna korist - sodni depozit - pogoji za sodni depozit - delna izpolnitev
Ob odločanju o dovolitvi sodnega pologa sodišče ne presoja, ali položeni znesek predstavlja pravično oziroma zadostno odmeno, ki bi služnostnemu zavezancu predstavljala restitucijo. Vprašanje odškodnine med predlagateljem in nasprotnim udeležencem s položitvijo depozita ni rešeno, če nasprotni udeleženec deponiranih sredstev ponujene odškodnine ne sprejme kot dokončne in se ne odpove uveljavljanju preostale odškodnine. Sodni depozit je samo ena od zakonsko predvidenih predpostavk, da se upravni postopek za omejitev lastninske pravice (razlastitev) izvede kot nujen, ne pomeni pa, da je razlastitveni upravičenec, ko položi enostransko določeno višino odškodnine, prost plačila odškodnine nasprotnemu udeležencu zaradi ustanovljene služnosti. Polog se upošteva kot delna izpolnitev še nedoločene odškodnine. Če med predlagateljem in udeležencem sporazum o višini odškodnine ne bo dosežen, bo o odmeri odškodnine odločeno v nepravdnem postopku za določitev odškodnine.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-4, 118, 118/1, 118/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neizvedba zagovora - neupravičen izostanek z dela - obvestilna dolžnost - višina denarnega povračila
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da razlogi za neizvedbo zagovora, ki jih je navajala toženka (da se tožnik ni javljal na klice, da je verjetno odšel domov na Kosovo, da ga ni bilo na delo 21. 12. 2021 brez, da bi javil zakaj, ni podpisal izjave o manjkajočih urah, 3. 1. 2022 naj bi povedal, da ne želi več delati, ni dostavil potrdila o oddaji vloge za podaljšanje delovnega dovoljenja, da je bil nezadovoljen in govoril, da ne bo več delal pri toženki, ker plača ni zadostovala za veljavno delovno dovoljenje), ne zadostujejo za opustitev obveznosti iz drugega odstavka 85. člena ZDR-1.
priposestovanje - priposestvovanje lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - geodetske storitve
Toženca vse do leta 2021, ko sta naročila geodetske meritve, dejansko sploh nista vedela, da sta zemljiškoknjižna lastnika parcele, ki jo je vsa leta obdeloval tožnik oziroma njegovi pravni predniki, zato nimata prednosti pred originalno, to je s priposestvovanjem, pridobljeno lastninsko pravico tožnika (20. točka obrazložitve izpodbijane sodbe).
ugovor krajevne pristojnosti - splošna krajevna pristojnost - stalno prebivališče toženca
V obravnavanem postopku je sodišče prve stopnje presodilo, da je ugovor krajevne pristojnosti, ki ga je toženka podala v odgovoru na tožbo utemeljen, pri čemer je postopalo skladno z določbo prvega odstavka 22. člena ZPP.
ločitvena pravica - pridobitev ločitvene pravice - pridobitev zastavne pravice - davčna izvršba
Tožena stranka z rubežem terjatve v postopku davčne izvršbe ni pridobila zastavne pravice na zarubljenih terjatvah, s tem pa tudi ni pridobila ločitvene pravice.
V sodni praksi še ni razrešeno vprašanje, ali ničnostna sankcija za pravne posle iz tretjega odstavka 93. člena GZ velja za vse nedovoljene gradnje ali le za tiste, glede katerih je izrečen inšpekcijski ukrep. Za presojo verjetne izkazanosti terjatve kot ene od predpostavk za izdajo začasne odredbe se o tej dilemi ni treba izreči. Zadostuje namreč, da je verjetno izkazana terjatev iz podredno postavljenega zahtevka.
Nevarnost lahko izkazuje vsako dolžnikovo ravnanje, ki ima lahko za posledico onemogočenje ali otežitev izvršbe, ne glede na to, ali je dolžnikov cilj prav to. Po tem stališču ni odločilen namen dolžnikovega ravnanja; zadostuje dolžnikovo delovanje, ki ima negativen vpliv na uveljavitev terjatve
ZSPJS v tretjem odstavku 24. člena pooblašča vlado zgolj za to, da z uredbo za javne uslužbence določi kriterije za določitev višine položajnega dodatka, ne pa tudi, da določi dodatne pogoje za pridobitev same pravice do tega dodatka. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je Uredba o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence brez zakonske podlage zožila krog upravičencev do položajnega dodatka, kot ga opredeljuje prvi odstavek 24. člena ZSPJS.
DZ člen 141, 141/1, 157, 157/2, 157/3, 159, 161. ZPP člen 410.
spori iz družinskega razmerja - začasna sodna poravnava - predlog za izdajo začasne odredbe - sprememba ureditve stikov - pogoji za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - pravica do stikov - obseg in način izvajanja stikov - varstvo koristi otroka - bistveni vpliv na razvoj otroka - razgovor na centru - strokovna ocena - slika iz družinskega življenja - upoštevanje (ugotavljanje) otrokovih želja - dokaz s sodnim izvedencem - trditveno in dokazno breme - dejansko stanje v času izdaje odločbe - navajanje novih dejstev v pritožbi
Ko pritožbeno sodišče presoja utemeljenost pritožbe, mora izhajati iz dejanskega stanja, kakršno je bilo v času izdaje izpodbijane odločbe, zato na pritožbene navedbe o tem, kaj se je zgodilo po izdaji izpodbijanega sklepa ne bo odgovarjalo.
Ogrožena bi otroka bila, če z nasprotno udeleženko stikov ne bi imela, ne pa, če se stiki, ki se že izvajajo, razširijo. Otrok ima pravico do stikov z obema staršema in oba starša imata pravico do stikov z otrokom.
Dejstvo, da sodišče ni odločilo točno tako, kot bi želela otroka, ne pomeni, da je njuno mnenje prezrlo. Pri odločitvi je pravilno upoštevalo ne le njuno mnenje, pač pa mnenje izvedenke glede njunih želja.
Da je vsaka objava slike otroka v nasprotju z njegovo koristjo, ne drži. Ogroženost otrok zaradi objav njunih slik na družabnih omrežjih tako ni izkazana s stopnjo verjetnosti.
prisilno pridržanje na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici - podaljšanje pridržanja - fizični napad
Pri nasprotnemu udeležencu je akutno bolnišnično zdravljenje končano, sicer pa potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki je ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način, saj v kolikor ni nadzorovan in voden, huje ogroža zdravje drugih, to je s heteroagresivnim vedenjem do zaposlenih.