gospodarski spor majhne vrednosti - predlog za oprostitev plačila sodne takse - napačno poimenovanje vloge - obravnava vloge glede na njeno vsebino - vsebina vloge - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrženje prepoznega ugovora
Tožena stranka je vložila vlogo, z naslovom "Predlog za oprostitev plačila sodne takse", v njej pa je navedla le, da taksna obveznost ni nastala, taksa je napačno odmerjena in je podan ugovor. Takšna utemeljitev vloge pa se sklada z zakonskim besedilom prvega odstavka 34.a člena ZST-1. Ta določa, da je zoper plačilni nalog dopustno v osmih dneh od vročitve naloga vložiti ugovor iz razlogov, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo. Ker sodišče obravnava vlogo glede na njeno vsebino in ne naslov, jo je pravilno obravnavalo kot ugovor zoper plačilni nalog in ga zavrglo zaradi prekoračitve osemdnevnega roka.
Tožeča stranka je navedla, da je bil z vsemi posli, ki so predmet tega postopka, seznanjen in jih je odobril oziroma jih je celo sam zahteval in želel skleniti trenutni dejanski poslovodja in lastnik tožene stranke C. C. Tožena stranka je te navedbe prerekala. Ker gre za negativno dejstvo, dokazovanja tega dejstva ni mogoče naložiti toženi stranki, temveč tožeči stranki, ki zatrjuje pozitivno dejstvo (védenje o poslih). Tožeča stranka pa zaslišanja C. C. ni predlagala, zato je pravilen zaključek, da tega dejstva tožeča stranka ni uspela dokazati, pri čemer je bilo glede tega na njej dokazno breme.
ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00064683
OZ člen 168, 179, 243, 949, 953. Odvetniška tarifa (2015) člen 1, 1/1.
plačilo zavarovalnine - pogodba o avtomobilskem zavarovanju (ao plus) - kasko avtomobilsko zavarovanje - premoženjska škoda - poškodba vozila - višina materialne škode - ocena škode - odmera po cenah ob izdaji sodne odločbe - nepremoženjska škoda - telesne poškodbe - nateg vratnih mišic - strah - odmera nepremoženjske škode - zavarovalni pogoji - škoda, ki je krita z zavarovanjem - izključitev zavarovalnega kritja - zelo lahek primer po Fischerjevi lestvici - odmera pravične odškodnine - odvetniški stroški - nagrada za narok v ponovljenem postopku - prvi narok za glavno obravnavo
Določilo drugega odstavka 168. člena OZ, na katerega se sklicuje v obrazložitvi sodišče prve stopnje, je namenjeno predvsem varovanju koristi oškodovanca, da ta ne bi bil prikrajšan zaradi padca vrednosti denarja od trenutka zapadlosti odškodninske obveznosti do trenutka, ko mu je prisojena odškodnina pred sodiščem prve stopnje. Da bi bile cene za popravilo avtomobila pred 11-timi leti višje, tožnik niti ne navaja niti ne predloži dokazov, da je avto popravil. Zato pritožbeno sodišče nima nikakršnih pomislekov, da je odškodnina za škodo na avtomobilu pravilno odmerjena po cenah ob izdaji sodne odločbe.
Odmerjena odškodnina v višini 1.000,00 EUR iz naslova nepremoženjske škode za prestane telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem je primerna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00064143
ZPP člen 81. ZFPPIPP člen 261, 296, 296/1. ZST-1 člen 15, 15/2.
stranke v postopku - RS kot stranka v postopku - tožba za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve - terjatve, ki jih je treba prijaviti v stečajnem postopku - terjatev iz naslova plačila sodne takse - obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka - trditveno in dokazno breme
V tem postopku je kot tožena stranka sodelovala Republika Slovenija (pravilno zastopana po državnem odvetništvu), zoper njo se tudi glasi sodba. Res je v tožbi navedeno, da naj bi bila tožena stranka Republika Slovenija, Okrajno sodišče v Ljubljani, Miklošičeva 5, 1000 Ljubljana. Vendar pa lahko napako, storjeno v tožbi, s pravilno navedbo svojega naziva popravi tudi tožena stranka, kar se je v zadevi tudi zgodilo. Dejstvo, da je bilo (v postopku osebnega stečaja) tudi navedeno Okrajno sodišče v Ljubljani, pa pri stranki, kot je Republika Slovenija, ki ima edina procesno in pravdno sposobnost, po ustaljeni sodni praksi pomeni le, da je s tem označeno, iz katerega razmerja izhaja terjatev, ki jo sicer uveljavlja Republika Slovenija ali proti kateri se uveljavlja določena terjatev.
brezplačna pravna pomoč - stroški nasprotne stranke
9. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči izrecno določa, da dodeljena brezplačna pravna pomoč ne pokriva plačila stroškov postopka in dejanskih izdatkov ter nagrade pooblaščenca nasprotne stranke. Odobrena brezplačna pravna pomoč pomeni zgolj, da stranka, ki ji je brezplačna pravna pomoč odobrena, ni dolžan povrniti stroškov postopka in nagrade svojega pooblaščenca - odvetnika.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - umik predloga za izvršbo - ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovor po izteku roka - ugovor plačila v izvršbi - pravni interes za ugovor - zavrženje ugovora
Če upnik med izvršilnim postopkom brez dolžnikove privolitve v celoti umakne predlog za izvršbo, sodišče ustavi postopek. Umik izvršbe je namreč dispozitivno procesno dejanje upnika, za katerega le-ta od dolžnika ne potrebuje soglasja, zato v tem primeru sodišče le ustavi izvršbo. Glede navedenega ni bistveno, ali je dolžnik obveznost izpolnil prostovoljno še pred upnikovim umikom predloga ali to, da je ugovor dolžnik vložil že pred upnikovim umikom predloga, temveč to, da izterjevana terjatev ne obstaja več in da je upnikov umik izvršilnega predloga konstitutivne narave, izvršilni postopek zoper dolžnika ne bo več tekel, z obravnavanjem ugovora pa si pravnega položaja dolžnik ne more več izboljšati. Kljub temu, da je dolžnikov ugovor vložen pred umikom predloga za izvršbo, je tako tudi v tem primeru potrebno zavreči ugovor zaradi odpadlega pravnega interesa, saj si dolžnik z odločitvijo o njem ne more izboljšati svojega pravnega položaja oziroma izpodbijana odločitev v njegov pravni položaj ne posega.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00065175
KZ-1 člen 11, 12, 13, 14, 25, 45, 240/1, 240/2, 245, 245/1, 245/3. ZKP člen 18, 105,. ZGD člen 263, 515.
stvarna pristojnost - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - kaznivo dejanje pranja denarja - univerzalno pravno nasledstvo družbe - premoženjskopravni zahtevek
O skrbnosti vestnega in poštenega gospodarstvenika, ki ga korporacijska zakonodaja opredeljuje v prvem odstavku člena 263 ZGD-1, se je izrekla že sodna praksa, iz katere izhaja, da je sklicevanje na to določbo in s tem povezano vsebinsko opredelitev obsojenčevega pričakovanega, vendar pa v posledici storitve kaznivega dejanja neizpolnjenega ravnanja dopustno, če je za tem tudi sam pomen te določbe glede protipravnosti ravnanja odločevalca ustrezno obrazložen.
Iz obstoječe sodne prakse in strokovne literature namreč jasno izhaja, da je premoženje družbe v pravnem smislu zbirni pojem premoženjskih pravic, vrednostnih papirjev in pravic intelektualne lastnine. Navedeno pomeni, da je v primeru zlorabe položaja vedno oškodovana družba, kot gospodarski subjekt. Iz teh razlogov je potrebno ločiti premoženje družbe in družbenikov (lastnikov) in da je premoženje družbe, ne glede na razmerje družbenikov do družbe, torej njihovo lastništvo (celo v enoosebnih družbah) tuje premoženje, ki terja od poslovodje poslovno zvestobo ne glede na morebitni lastniški delež poslovodje v tej isti družbi.
Pranje denarja je tisto ravnanje storilca, ki omogoči, da prejemnik nezakonite koristi prikrije njen pravi izvor, vsakršna razpolaganja z denarjem nezakonitega izvora pa samo po sebi prispeva k nadaljnjemu zakritju izvora denarja, saj zabriše za njim sledi. Povedano pomeni, da tudi storilec kaznivega dejanja pranja denarja ne more zadržati koristi, ki jo pridobi s takšnim ravnanjem.
prisilno pridržanje na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici - podaljšanje pridržanja - fizični napad
Pri nasprotnemu udeležencu je akutno bolnišnično zdravljenje končano, sicer pa potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki je ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način, saj v kolikor ni nadzorovan in voden, huje ogroža zdravje drugih, to je s heteroagresivnim vedenjem do zaposlenih.
ZPP člen 277, 277/1, 318, 318/4, 339, 339/2-7, 350, 350/2.
zamudna sodba - preizkus zamudne sodbe - pogoji za izdajo zamudne sodbe - neizpolnjevanje zakonskih pogojev - pravilna vročitev tožbe v odgovor - pravočasen odgovor na tožbo - ugotovitev pravočasnosti vložitve odgovora na tožbo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Višje sodišče je v okviru preizkusa izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da je izpolnjen pogoj, ki ga za izdajo zamudne sodbe zahteva 318. člen ZPP, in sicer, da tožena stranka ni odgovorila na tožbo v 30 dneh od njene vročitve (prvi odstavek 277. člena ZPP). Upoštevajoč navedeno višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi izdalo zamudno sodbo v nasprotju s 318. členom ZPP in s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (7. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00063403
ZPotK člen 6, 6/1, 7, 7/1-9, 22, 23, 24. ZVPot člen 22, 22/1, 22/4, 22/5, 23, 23/1, 23/2, 24, 24/1. OZ člen 6, 372, 372/1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/2, 4, 4/2. ZIZ člen 76.
potrošniški kredit - kreditna pogodba v CHF - valutna klavzula v CHF - notarski zapis - ničnost - varstvo potrošnikov - dobra vera - pojasnilna dolžnost banke - pravni standard skrbnosti - načelo vestnosti in poštenja - oderuška pogodba - nepošten pogodbeni pogoj - hipoteka na nepremičnini - obrestna mera - valutno tveganje - tečajne razlike - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - informacijska dolžnost banke
Kreditojemalec mora biti na eni strani jasno obveščen o tem, da se je s sklenitvijo kreditne pogodbe v tuji valuti izpostavil valutnemu tveganju, za katerega obstaja verjetnost, da ga bo, ekonomsko gledano, težko prevzel nase v primeru znižanja vrednosti valute, v kateri prejema dohodke, v razmerju do tuje valute, v kateri je bil kredit odobren. Posebej pomembna so torej pojasnila o tveganjih kreditojemalca v primeru velikega znižanja vrednosti valute, ki je zakonito plačilno sredstvo v državi članici njegovega stalnega prebivališča, in zvišanja tuje obrestne mere.
Zahtevi po transparentnosti oziroma informiranosti bi bilo zadoščeno, če bi potrošnik v trenutku sklepanja kreditne pogodbe v tuji valuti, sprejel odločitev o njeni sklenitvi potem, ko je bil izrecno in nedvoumno opozorjen, da sklenitev kreditne pogodbe v tuji valuti prinaša specifična tveganja, ki pa ne obstojijo, če se pogodba sklene v domači valuti. Potrebno bi ga bilo tudi opozoriti, da prav ta okoliščina odreja ureditev tudi drugih obveznosti iz pogodbe v drugih pogodbenih določilih, kot npr. višino obrestne mere.
Informacijska dolžnost ponudnika je tisti mehanizem, ki potrošniku omogoči informacijsko uravnoteženje s ponudnikom (kreditodajalcem) oziroma seznanitev s potrebnimi informacijami, na podlagi katerih bo lahko sprejel odločitev, ki jo sam oceni kot zase najsprejemljivejšo. V obravnavanem primeru banka tožeče stranke ni informirala tako (ni dokazala, da jo je), da bi bil povprečni potrošnik (kreditojemalec) zmožen oceniti potencialno znatne ekonomske posledice takega pogoja za njegove finančne obveznosti. Banka ni bila (dovolj) skrbna, saj v času sklenitve obravnavane pogodbe ni izpolnila zahtev po preglednosti pogoja, ki se nalagajo poklicnim dajalcem kreditov v razmerju do potrošnika. Tožeči stranki ni predložila zadostnih in natančnih informacij, ki povprečnemu potrošniku, ki je normalno obveščen ter razumno pozoren in preudaren, omogočajo, da razume konkretno delovanje spornega pogoja (finančnega mehanizma) in tako oceni tveganje potencialno znatnih negativnih posledic takega pogoja za svoje finančne obveznosti med celotnim trajanjem pogodbe, zato je med pogodbenikoma obstajalo informacijsko neravnotežje glede pomena spornega pogodbenega pogoja. V takih okoliščinah ni mogoče šteti, da je lahko banka, če s kreditojemalcem transparentno (lojalno in pravično) posluje, razumno pričakovala, da bi kreditojemalec takšen pogoj sprejel v okviru posamičnih pogajanj. Prav to, da takšnega kredita prvi tožnik ne bi vzel, če bi banka z njim poslovala lojalno in pravično, tožeča stranka zatrjuje v tožbi. Takšen pogodbeni pogoj je nedovoljen (prvi odstavek 3. člena Direktive) oziroma nepošten, saj ga je mogoče umestiti vsaj pod abstraktni dejanski stan iz prve in četrte alineje prvega odstavka 24. člena ZVPot.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo v prid dolžnika, torej pritožnika, zato pritožnik nima pravnega interesa za predmetno pritožbo.
nesklepčnost tožbe - stvarna legitimacija - pomanjkanje stvarne legitimacije - nosilec pravic iz materialnopravnega razmerja - subrogacija - dogovor o plačilu davka - zavezanec za plačilo davka - dohodnina - dogovor med lastnikom in najemnikom - predhodno vprašanje - ni predhodno vprašanje - prirejenost postopkov - načelo prirejenosti postopkov - upravni postopek - pravnomočna odločba upravnega organa - vezanost sodišča na pravnomočno odločbo upravnega organa
Sodišče v pravdnem postopku ne presoja pravilnosti in zakonitosti odločb FURS in je vezano na takšno odločbo (načelo prirejenosti postopkov), čeprav bi sicer, preden bi bila izdana, lahko samo kot predhodno vprašanje reševalo vprašanje, kdo je davčni zavezanec. Dejstvo je, da je glede na odločbo FURS davčni zavezanec za navedeno premoženje tožnik, ki je sporni znesek kot svoj davčni dolg tudi plačal. Vendar pa za njegovo stvarno legitimacijo v tej pravdi navedeno ni pomembno, zato ne gre za predhodno vprašanje v tej pravdi. Toženka namreč s tožnikom (in tudi ne s FURS glede njegove davčne obveznosti) ni v nobenem razmerju. Znesek (strošek) davka (ki je sicer kot davčna obveznost bremenil tožnika) se je toženka zavezala plačati svoji sopogodbenici, ne pa tožniku. S plačilom davka tudi ni prišlo do subrogacije v višini njegovega stroška.
ZPP člen 154, 154/1, 154/3, 155, 155/1, 165, 165/3.
odločitev o pravdnih stroških - končni uspeh strank v postopku - delni uspeh v postopku - delni umik - faze postopka - zmotna uporaba materialnega prava - preizkus potrebnosti stroškov - vrnitev zadeve v ponovno odločanje
Če tožeča stranka med postopkom zmanjša tožbeni zahtevek, ji pripada od nasprotne stranke strošek samo v razmerju s preostalim zahtevkom, ki mu je bilo ugodeno.
Z zakonskim besedilom „v postopku delno uspe“ je mišljen uspeh strank v zadevi kot strankin končni uspeh v postopku.
pogoji za odlog izvršbe - neskladnost zakona z ustavo - ustavitev postopka izvršbe
Sodišče druge stopnje ne deli mnenja pritožbe o ustavni neskladnosti citirane določbe. Posledično zavrača dolžnost sodišča, da sproži postopek presoje pred ustavnim sodiščem. Izvršilni postopek je namenjen prisilnemu poplačilu upnikove terjatve in sodišče mora v njem postopati hitro (11. člen ZIZ). V primeru, ko je izvršba neuspešna, hkrati pa upnik ve, da dolžnik dalj časa ne bo pridobil sredstev, je na mestu, da se tak postopek zaključi. Upravičena je zato zakonska omejitev odloga na eno leto in izključitev ponovnega predloga, z izjemo predloga podanega znotraj dovoljenega odloga. Odlog izvršbe je namenjen temu, da upnik odloži izvršbo za krajše obdobje, če pričakuje, da bo dolžnik v tem obdobju pridobil sredstva, ne pa podaljševanju postopka v nedogled.
pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - začasna odredba o stikih - način izvrševanja stikov - stiki pod nadzorom - začasno omejevanje stikov - največja korist otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - prepozna pritožba v nepravdnem postopku
Da oče in sin v preteklosti rednih stikov nista imela, je dejstvo in prav zaradi tega jih je sodišče prve stopnje tudi po uradni dolžnosti določilo pod nadzorom CSD, saj je ugotovilo, da se otrok zaradi očetovega pomanjkljivega izvajanja stikov z njim od očeta vse bolj odtujuje, stike odklanja in do njih čuti odpor.
Deček po daljši odsotnosti oziroma nekonsistentnosti stikov z očetom ponovno pridobiva pozitivno izkušnjo odnosa z njim. V primeru, da bi stike ponovno prekinili, bi nastalo tveganje, da bi pri dečku znova prišlo do predhodno že zaznanih odtujenih vedenj, kot to opozarja CSD v strokovno utemeljenem mnenju.
veljavnost oporoke - razlaga oporoke - volja zapustnika - pravi oporočiteljev namen - vsebina oporoke - oporočni in zakoniti dediči - spor o uporabi prava - sporna dejstva, od katerih je odvisna vsebina oporoke - napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - odpoved dediščini - akrescenca
Veljavnost oporoke in njeno vsebino (obseg dedovanja) je treba presojati ločeno.
Od razlage oporoke oziroma oporočiteljevega namena je v konkretnem primeru odvisno, ali zapustnikovo premoženju (v celoti) deduje oporočna dedinja ali pa gre del tudi zakonitim dedičem.
kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - ustavna pritožba - odločitev o stroških - vrednost spornega predmeta - ugotavljanje vrednosti predmeta odvetniške storitve - nagrada in stroški odvetnika - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov
Predlog pritožnikov, da pritožbeno sodišče odločitev o pritožbi zoper stroškovno odločitev odloži zaradi domnevno vložene ustavne pritožbe, nima podlage v procesnih določbah ZPP. Tožnika tudi sicer ne izkažeta vložitev ustavne pritožbe, vložitev (le) napovedujeta.
Določbe ZPP o vrednosti spornega predmeta so sicer namenjene ugotavljanju stvarne pristojnosti, vendar pa so ob analogiji uporabljive tudi za odmero sodne takse in odločanje o stroških postopka. Predvsem imajo vpliv na odločanje o stroških postopka določbe prvega in drugega odstavka 41. člena ZPP. Če uveljavlja tožeča stranka v tožbi zoper isto toženo stranko več zahtevkov, ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago, se določi pristojnost po seštevku vrednosti vseh zahtevkov. Če imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, se določi pristojnost po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. Bistveno je, da se za ugotavljanje vrednosti spornega predmeta določi vrednost za vsak zahtevek. Nato se vrednosti za potrebe ugotavljanja pristojnosti bodisi seštejejo, ali pa zahtevki ohranijo samostojno, diferencirano vrednost. V vsakem primeru je vsak zahtevek vrednostno ovrednoten, kar ob analogiji za odmero pravdnih stroškov pomeni, da je pri končni vrednosti spornega predmeta potrebno sešteti vrednosti vseh postavljenih zahtevkov, ki jih je sodišče obravnavalo.
SPZ člen 33, 33/1. ZPP člen 212, 213, 213/2, 426. ZPSPP člen 23, 23/1, 26, 26/1.
motenje posesti - sodno varstvo posesti - motenje posesti pravne osebe - motenje posesti prek tretje osebe - pasivna legitimacija v sporu zaradi motenja posesti - pravica do posesti - opustitev posesti - pravni interes za ugotovitev motilnega dejanja - informativni dokaz - trditveno in dokazno breme - razpravno načelo - dopolnitev tožbe - pomanjkljiv izrek odločbe - neodločitev o celotnem tožbenem zahtevku - neupoštevanje dopolnitev tožbenega zahtevka - dopolnilni sklep - odločitev o celotnem tožbenem zahtevku
Pravna oseba dejansko oblast nad stvarjo vrši preko fizičnih oseb, ki pa delujejo za doseganje ciljev pravne osebe, in ne svojih lastnih. Ker iz trditev tožnice ni izhajalo, da sta drugo in tretjetoženka delovala ali drugemu naročila zatrjevano motilno dejanje v svojo lastno korist, in ne v korist pravne osebe, katerega organa sta, sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da bi ugotavljalo, ali sta morda motilno dejanje storila v lastnem imenu in na svoj račun.
Sodišče prve stopnje je imelo v listinskih dokazih brez dvoma zadostno podlago za to, da je ugotovilo, da prvotoženka posesti spornih prostorov nima več. Vrnitev posesti in prepoved ponovnih posegov v posest pa je mogoče zahtevati le od posestnika. Od same gole ugotovitve motenja tožnica nima nobene pravne koristi, svoj ekonomski interes pa bo morala uveljavljati izven tega postopka. Sodna praksa je enotna glede dejstva, da je odtujitev stvari, o kateri teče pravda, ovira za tožbo zaradi motenja posesti, ko toženka posesti nima več.
sodna taksa - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - nastanek obveznosti plačila sodne takse - nastanek taksne obveznosti - taksna obveznost - izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - upravičenost do brezplačne pravne pomoči - odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog - brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči - učinkovanje odločbe - začetek učinkovanja odločbe - priznanje pravice za nazaj - oprostitev plačila sodne takse - taksne oprostitve na podlagi zakona - razveljavitev plačilnega naloga
Iz pritožbi priložene odločbe Bpp 2498/2022 z dne 29. 11. 2022, izhaja, da je bila pritožniku za postopek v zvezi s tožbo za razveljavitev sodne poravnave, ki jo obravnava Okrožno sodišče v Ljubljani, dodeljena redna brezplačna pravna pomoč in sicer od 5. 10. 2022 dalje. To pa je dejstvo, na katerega ZST-1 veže taksno oprostitev na podlagi zakona (glej tretji odstavek 10. člena ZST-1). Pritožbeno sodišče ob tem dodaja, da na tako presojo ne vpliva okoliščina, da je sodišče prve stopnje o ugovoru odločalo, ko zgoraj navedena odločba še ni bila izdana. Pritožniku je bila namreč brezplačna pravna pomoč dodeljena šele z odločbo 29. 11. 2022. Ker pa mu je bila dodeljena od 5. 10. 2022 dalje (torej za nazaj), mora to dejstvo za nazaj upoštevati tudi pritožbeno sodišče.
ZPP člen 188, 188/3, 210, 210/1, 210/2, 210/3, 224, 224/1.
pritožba zoper sklep o ustavitvi postopka - mirovanje postopka - vročilnica kot javna listina
V sklepu o ugotovitvi mirovanja postopka je bil tožnik opozorjen na pravne posledice iz prvega do tretjega odstavka 210. člena ZPP, med drugim tudi na to, da se šteje, da je tožba umaknjena, če nobena stranka v štirih mesecih od dneva, ko je nastalo mirovanje postopka, ne predlaga njegovega nadaljevanja. Ker pravdni stranki v tem roku nista predlagali nadaljevanja postopka, je prvo sodišče pravilno štelo, da je tožba umaknjena in zato ustavilo postopek (tretji odstavek 188. člena ZPP).