OZ člen 174, 174/1, 179, 179/1. ZPP člen 154, 154/2.
ponavljajoče se fizično in psihično nasilje - nasilje v družini - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - primarni in sekundarni strah - odškodnina za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti - duševne bolečine zaradi prehodno (začasno) zmanjšane življenjske aktivnosti - odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice - pravdni stroški po uspehu - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini
Grožnje, ki povzročijo pri oškodovancu strah, pomenijo obliko posega v osebnostne pravice.
V predmetni zadevi sodišče prve stopnje pri tožnici ni ugotovilo trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ampak v 35. točki opisuje, da je zaradi poškodbe očesa morala ležati 3 do 4 tedne, da se je po poškodbi prsta bala za izid zdravljenja, sodišče ugotovi tudi, da je bila tožnica, ker jo je toženec poškropil s čistilom v oči, ovirana pri vsakdanjih opravil 7-14 dni in da je po dogodku 17. 2. 2015 še nekaj dni težko govorila in požirala. Ker nič od tega ne predstavlja trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti in tudi ne znatnega (začasnega) zmanjšanja življenjskih aktivnosti, iz tega naslova tožnica ni upravičena do denarne odškodnine.
Sodna praksa v določenih primerih sicer dopušča tudi vrednotenje uspeha ločeno po temelju in po višini, pri čemer je končno vrednotenje uspeha rezultat izračuna aritmetične sredine obeh delnih rezultatov, toda sodna praksa to uporablja predvsem v tistih odškodninskih sporih, kjer je ugotavljanje temelja povzročilo nastanek znatnih pravdnih stroškov.
odškodninska odgovornost - zavrnitev tožbenega zahtevka - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - nevarna stvar - povečana nevarnost za nastanek škode - varnost in zdravje pri delu - ukrepi za zagotavljanje varnosti - varstvo delavca - pojasnilna dolžnost - okrnitev osebnostnih pravic - odklonitev dela - pogodbena kazen
Pri kuhanju je pod določenimi pritiski, kar prinaša tekmovanje (časovni in drugi), gotovo večja nevarnost za nastanek poškodb (npr. ureznin, opeklin, ipd.), saj je razumljivo pozornost tekmovalca usmerjena bolj k izpolnitvi naloge (oziroma zmagi) kot pa k lastni varnosti in zdravju. Dodatna okoliščina, da sta tekmovalca med kuhanjem privezana s hrbtom, to nevarnost še poveča, a kljub temu ne v tolikšni meri, da ob ustrezni skrbnosti in spoštovanju varnostnih pravil te nevarnosti ne bi bilo mogoče preprečiti.
Pritožba govori o pojasnilni dolžnosti in se ob tem sklicuje na sodno prakso o pojasnilni dolžnosti banke glede obstoja valutnega tveganja. Pojasniti je treba, da obravnavani primer ni podoben situaciji v zvezi s krediti v CHF (ali pa v zvezi s podrejenimi obveznicami), prav tako ne situaciji, ko je bolnica npr. pred operativnim posegom dolžna podati bolniku vse potrebne informacije v zvezi s posegom in njegovimi morebitnimi posledicami. V opisanih primerih iz sodne prakse gre namreč za podajanje informacij o strokovnih vprašanjih, s katerimi se povprečni človek ne srečuje in ki potem omogočijo oblikovanje prave volje. V obravnavani zadevi pa gre za nalogo, ki po eni strani terja poznavanje kuharskih spretnosti, hkrati pa osnovno poznavanje fizike, da bo pač v primeru, če sta dve telesi povezani med seboj, v primeru, ko bo eno telo potegnilo v eno smer, tudi drugo telo šlo v isti smeri.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00063060
SPZ člen 92, 92/1, 92/2, 93. OZ člen 528, 528/1. ZPP člen 212, 214, 214/2.
menjalna pogodba - tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - rok za izročitev nepremičnine - ustni dogovor - ugovor dolžnika - ugovor pravice do posesti - trditveno in dokazno breme dolžnika - trditveno breme, če ugovor temelji na pogodbenem materialnem pravu - prevalitev dokaznega bremena - neobstoj ustnega dogovora
Lastnik lahko od vsakogar zahteva vrnitev individualno določene stvari, če dokaže, da ima na stvari, katere vrnitev zahteva, lastninsko pravico in da je stvar v dejanski oblasti toženca. Res je, da je toženec v odgovoru na tožbo navedel med drugim tudi, da sta stranki dogovorili daljši rok za izročitev nepremičnine, vendar je to čisto vse, kar v zvezi s tem ponudi toženec. Glede na tako skopo trditev je tudi tožnikovo golo zanikanje takšnega dogovora zadosti, da prevali dokazno breme na toženca. Tudi iz izpovedb na glavni obravnavi ni dovolj prepričljivo razvidno, da bi bil med pravdnima strankama sklenjen dogovor o podaljšanju roku za izročitev nepremičnine. Ko je bil zaslišan, toženec o tem ni izpovedal nič konkretnega. Samo to, da naj bi mu sestra (žena tožnika) rekla, »saj veš, da te ne bom, ker sva brat in sestra« in takoj nadaljeval »pa pustimo to«, česar pa ni mogoče razumeti kot dogovor med strankama (tožnikom in tožencem) o podaljšanju roka za izročitev nepremičnine. Nasprotno je tožnik izrecno zanikal, da bi se s tožencem dogovoril o kakšnem podaljšanju roka. Na podlagi vsega tega je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da toženec (na katerem je bilo zaradi podanih ugovornih trditev dokazno breme) ni uspel izkazati dogovora o daljšem roku za izročitev nepremičnine.
pritožba zoper stroškovno odločitev - pravnomočna odločitev - odločitev po temelju - odmera pravdnih stroškov
O vprašanju, katera stranka je dolžna plačati stroške pravdnega postopka, je že pravnomočno odločeno s sodbo, zato v odločitev o temelju ni mogoče posegati.
OZ člen 6, 6/2, 112, 112/1, 112/2, 112/3, 112/4, 112/5.
pogodba o poslovnem sodelovanju - spremenjene okoliščine - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - epidemija - znane okoliščine - skrbnost dobrega strokovnjaka - pravne posledice - restriktivna razlaga
Predpostavke, ki morajo biti podane za uveljavljanje spremenjenih okoliščin so razdelane v prvem do tretjem odstavku 112. členu OZ. Poleg pozitivnih predpostavk, ki morajo biti podane za uspeh tožeče stranke (prvi odstavek 112. člena OZ), morata biti izpolnjeni tudi dve negativni predpostavki (drugi in tretji odstavek 112. člena OZ). Za odločitev v tej zadevi je bilo pravno odločilnega pomena ali je bila izpolnjena negativna predpostavka in sicer, da tožeča stranka epidemije koronavirusa ni mogla upoštevati ob sklenitvi Pogodbe v juniju 2020 in se jim tudi ni mogla izogniti ali odkloniti njihove posledice. Sodišče druge stopnje najprej opozarja, da je pravna teorija v smiselno podobni situaciji kot je epidemija koronavirusa, to je v obdobju po gospodarski krizi leta 2008, izoblikovala sedem točk, ki bi jih morala obrazložiti stranka, ki želi uveljaviti razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin. Te so: (1) spremembe dohodkov (odhodkov); (2) kako se je doslej odzivala na spremenjene okoliščine in v čem so te okoliščine, zunanje, nepričakovane; (3) kako spremenjene okoliščine vplivajo na pogodbo in splošni položaj stranke; (4) kako je ocenjevala tveganje; (5) kako je ravnala, da ji ni mogoče očitati pomanjkanja potrebne skrbnosti (gospodarstvenik); (6) kaj je storila, da bi izpolnila načelo in temeljno zavezo pacta sunt servanda (izpolnitev pogodbenih obveznosti); (7) načrt oziroma predlog za spremembo pogodbe.
sprememba otrokovega osebnega imena - varstvo koristi otroka - soglasje - upravna enota - izvršitev odločbe - dokončnost odločbe
Odločitev o pravilno oblikovanem izreku je po prepričanju pritožbenega sodišča pomembna zato, da stranke postopka niso zavedene, da je z odločitvijo sodišča že dokončno odločeno o spremembi ter da jim ni potrebno ničesar več storiti. Za realizacijo spremembe je treba namreč vložiti prošnjo pri upravni enoti, ki se ji priloži pravnomočna odločba sodišča iz nepravdnega postopka o utemeljenosti te prošnje, ki nadomešča soglasje tistega roditelja, ki tega ni podal. Šele z dokončnostjo odločbe, ki jo bo o spremembi otrokovega priimka izdala upravna enota, bo sprememba veljala (drugi odstavek 21. člena ZOI-1).
ZPP člen 226, 226/2, 339, 339/2, 339/2-8.. ZDR-1 člen 200, 200/1, 200/2, 200/4.
poklicni voznik tovornjaka - dodatek za delovno dobo - plačilo nadur - poklicno zavarovanje - delno zavrženje tožbe - zadostna trditvena podlaga - informativni dokaz - listina v tujem jeziku - bistvena kršitev določb postopka - razveljavitev sodbe
V okoliščinah obravnavanega primera za zadostnost trditvene podlage nista potrebni krajevna in časovna konkretizacija okoliščin oprave nadur in natančnejše navajanje tedaj opravljenih nalog. Delodajalec je tisti, ki se profesionalno ukvarja s prevozom tovora, ga organizira, določa voznikom relacije glede na naročila, jim odreja druge naloge, povezane z določenim prevozom (nakladi, razkladi, čakanje nanju, čiščenje vozila itd.) in pozna čas, ki je običajno potreben za njegovo izvedbo. Točno in pravilno vodenje evidenc delovnega časa, ki ne vključuje zgolj vožnje, temveč tudi vsa s tem povezana opravila, je dolžnost delodajalca in ne delavca. Zmotno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da iz tožnikovih navedb ni mogoče razbrati, kaj je vštel v delovni čas, niti načina izračuna nadur.
prenehanje delovnega razmerja - transformacija pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - zakoniti zastopnik - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe
Bistveno vprašanje v obravnavani zadevi je, ali je tožnik delo po izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas opravljal z vednostjo tožene stranke.
Novi ravnatelj je izpovedal, kako je primopredaja potekala in zatrjeval, da na iztek tožnikove pogodbe o zaposlitvi sploh ni bil opozorjen, prav tako ni imel dostopa do računalniškega sistema. Da tožnik nima pogodbe o zaposlitvi je izvedel v petek 4. 2. 2021. Zato je tožnika že 8. 2. 3021 po mailu za naslednji dan poklical na razgovor, mu prepovedal nadaljnje delo in mu ponudil v podpis novo pogodbo o zaposlitvi za določen čas za drugo delovno mesto, ki pa je tožnik ni podpisal.
sklep o dedovanju - dedovanje premoženja zapustnika, ki je užival socialno pomoč - omejitev dedovanja - upravičenec do denarne socialne pomoči - odpoved dedovanju - dedna izjava - prehod zapuščine na dediča - dediči drugega dednega reda
Sodišče je v izpodbijanem sklepu o dedovanju pravilno pojasnilo, da se dedovanje skladno s 128. členom ZD omeji, ker je bil zapustnik upravičenec do denarne socialne pomoči, in da zato zapuščina deloma preide na RS, preostanek pa dedujeta dedinji drugega dednega reda, ki nista podali dednih izjav.
sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - obstoj verificiranega varovanega oddelka socialnega varstvenega zavoda - prostorska stiska - oddelek pod posebnim nadzorom
Po ustaljeni sodni praksi v primeru prezasedenosti socialnovarstvenega zavoda je edina ustavno vzdržna rešitev, da do zagotovitve prostega mesta zanjo oseba, ki je v bolnišnici, ostane tam. To pa obenem pomeni, da bo moral pritožnik o sprostitvi svojih kapacitet na varovanem oddelku oziroma o prostem mestu za nasprotnega udeleženca nemudoma obvestiti predlagateljico.
OZ člen 343, 347, 347/1, 356, 356/2, 1034. ZIZ člen 20a, 20a/3.
izpolnitev pogodbe - finančni lizing nepremičnin - odstop od pogodbe o leasingu - zastavni dolžnik - lastnik nepremičnin - res iudicata - odstopno upravičenje - odškodnina zaradi neutemeljenega odstopa od pogodbe
V obravnavani zadevi upnik ne uveljavlja izterjave terjatve iz naslova odškodnine zaradi uresničitve odstopnega upravičenja, ampak izterjavo terjatve iz naslova izpolnitve pogodbe (tj. izterjavo v pogodbi o lizingu dogovorjenih in že zapadlih obrokov lizinga ter stroškov, ki naj bi jih bil po pogodbi dolžan nositi lizingojemalec, vse s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi), nastanek oziroma zapadlost teh terjatev pa ni vezana na izkaz pogojev za uresničitev odstopnega upravičenja. Zavrnitev predloga za izvršbo za izterjavo terjatve iz naslova odškodnine zaradi odstopa od pogodbe (v zvezi s katerim je sodišče v tisti zadevi presodilo, da do njega sploh ni prišlo) zato ne pomeni odločitve o (ne)dovolitvi izvršbe za izterjavo terjatev iz naslova plačila po pogodbi o lizingu dolgovanih pa neplačanih zneskov, ki jih upnik zahteva v obravnavanem postopku, in ne vpliva na pravico upnika, da vloži nov predlog za izvršbo za izterjavo teh terjatev in da sodišče o njegovem predlogu vsebinsko odloči. Četudi je upnik za obračun obrokov lizinga v višji višini na podlagi na novo izdelanega anuitetnega načrta imel podlago v določbah 15. člena pogodbe o lizingu, glede na zgoraj povzeto vsebino te določbe dolžnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da višina spremenjenih obrokov na podlagi določb notarskega zapisa ni bila v naprej v celoti določljiva. Dolžnikovo soglasje z neposredno izvršljivostjo se zato ne more nanašati tudi na presežek nad zneskom obroka, izrecno določenim v notarskem zapisu (7.110,20 EUR). Četudi je na podlagi pogodbe o lizingu lizingojemalec lizingodajalcu dolžan plačati stroške izdaje zahtevka za deponiranje pogodbe, prav tako pa tudi povrniti stroške zavarovanja predmeta lizinga, ki jih je plačal lizingodajalec, pa zneski teh stroškov v pogodbi niso določno opredeljen, niti niso navedeni vsi elementi, da bi bilo višino teh stroškov mogoče določiti. Prav tako ni določena zapadlost teh terjatev. Notarski zapis zato ne predstavlja primernega izvršilnega naslova za izterjavo teh stroškov. Glede stroškov opominov je v 16. členu pogodbe o lizingu sicer določeno, da ima lizingodajalec lizingojemalcu pravico zaračunati stroške vsakega opomina v višini 12,50 EUR. Vendar pa tudi glede teh zneskov v notarskem zapisu zapadlost ni določena. Upnik, ki je sicer izkazal, da je lizingojemalcu izdal opomine in mu tudi zaračunal stroške opominov, pa zapadlosti teh terjatev tudi ni izkazal na način iz tretjega odstavka 20.a člena ZIZ, saj ni izkazal niti da je račune za stroške opominov vročil lizingojemalcu niti da mu je vročil obvestila o zapadlosti teh stroškov. dolžnik v obravnavani zadevi nima položaja subsidiarnega poroka, ki bi osebno odgovarjal za plačilo terjatev iz pogodbe o lizingu, ampak ima položaj zastavnega dolžnika, ki za plačilo upnikovih terjatev odgovarja kot lastnik nepremičnin, ki so obremenjene s hipoteko, ustanovljeno v zavarovanje upnikovih terjatev do lizingojemalca, odgovornost dolžnika in poplačilna pravica upnika pa sta omejeni na poplačilo iz teh nepremičnin. Določbe 1034. člena OZ, ki se uporablja za presojo zastaranja terjatev v razmerju do subsidiarnega poroka, zato v razmerju do dolžnika ni mogoče uporabiti. Odstop od pogodbe o finančnem lizingu (z odkupno opcijo) sam po sebi nima za posledico prenehanja upnikove pravice do plačila do odstopa že zapadlih obrokov lizinga.
KPJS člen 39, 39/1, 39/1-11, 39/2. ZJU člen 26, 26/4, 33, 33/1.
dodatek za delo v rizičnih razmerah - epidemija - višina dodatka
Napačno je stališče pritožnika, da je tožena stranka z izdajo sklepa z dne 13. 5. 2020 krčila pravice delavcev in da sklep ni bil izdan zakonito. Sklep je skladno s pooblastili izdala predstojnica (prvi odstavek 33. člena ZJU) zaradi epidemije in ne gre za akt, za katerega bi potrebovala soglasje sindikata po četrtem odstavku 26. člena ZJU. Skladen je z razlago Komisije za razlago KPJS 11. točke 39. člena KPJS v povezavi z drugim odstavkom istega člena, da delavcu dodatek ne pripada za celoten čas opravljanja dela v območju epidemije, temveč le za delovni čas, ko je dejansko delal v nevarnih pogojih.
sklep o prekinitvi postopka - predlog stranke za prekinitev postopka - odločitev o predhodnem vprašanju - uporabnina - višina uporabnine - višina dednega deleža
Načeloma sicer velja, da ima vsaka stranka pravico izjaviti se o navedbah nasprotne stranke, vključno z navedbami procesne narave, vendar ZPP v 206. členu med drugim določa, da sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. Odločitev o prekinitvi sodišče sprejme po svoji presoji in ni vezano na predloge ali izjave strank, zato sodišče prve stopnje s tem, ko predloga tožnikov za prekinitev ni vročalo tožencem, ni kršilo njihove pravice do izjave.
načelo formalne legalitete - razlogi, ki preprečujejo izvršbo - nov postopek - nastanek škode - dejanje, ki ga lahko opravi tudi kdo drug - predujem za kritje stroškov - slabo premoženjsko stanje
Tudi nova tekoča pravda, ki jo zatrjuje dolžnik, nima učinka preprečitve izvršbe, ampak je lahko ob izpolnjevanju zakonskih pogojev le razlog za morebitni odlog izvršbe. Enako velja za trditve glede nastanka škode v posledici oprave neposrednih izvršilnih dejanj. Upničina pravica do izvršbe v okviru pravice do sodnega varstva utemeljuje poseg v dolžnikovo premoženjsko sfero, četudi pri tem pride do določene škode.
predlog za dopustitev revizije v izvršilnem postopku - dopustitev revizije v izvršilnem postopku
V prvem odstavku 10. člena ZIZ je določeno, da je zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne ali se predlogu za izvršbo ugodi, dovoljena revizija pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek.
SPZ-B člen 64, 49, 9.. PZ-UPB5 člen 221, 208, 207, 317, 330, 354, 349.
lastninska pravica na čolnu - nedobrovernost kupca - izbrisna tožba
Drugi toženec zaradi svoje nedobrovernosti ni pridobil lastninske pravice na čolnu, ki ga je kupil od nelastnika. Pravilna je presoja, da je vknjižba v njegovo korist v vpisniku morskih čolnov materialnopravno neveljavna in se mora izbrisati.
Drugi toženec se neutemeljeno sklicuje na pričakovano pravico pridobitelja, ki razpolaga z veljavnim zavezovalnim in razpolagalnim poslom. Pogodba o zavezovalnem poslu, na kateri je podpis overjen in vpisni list ne predstavljata veljavnega dovolila za vknjižbo v vpisnik morskih čolnom, ki ga zahteva zakon.
ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b. ZODPol člen 67, 67/5, 88. ZUS-1 člen 1, 2, 2/1, 2/2.
stvarna pristojnost - delovni spor - upravni spor - službeno stanovanje - razveljavitev sklepa
Ob dejstvu, da je službeno stanovanje namenjeno za oddajo zaradi zadovoljevanja službenih potreb in da imajo pravico kandidirati na razpisu, ki ga objavi delodajalec, le njegovi zaposleni, gre za spor o pravici iz delovnega razmerja v smislu točke b) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, za katerega je stvarno pristojno delovno sodišče.
Izpodbijani akti ne predstavljajo upravne odločbe niti drugega akta, ki je lahko predmet izpodbijanja v upravnem sporu. Tožena stranka izpodbijanih aktov ni izdala v okviru izvrševanja upravne funkcije. Ne gre niti za oblastvene akte, saj ji ni izdala v izvrševanju svoje oblastvene funkcije, temveč kot delodajalec v razmerju do tožnika kot svojega zaposlenega.
kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - udarec s pestjo v obraz - način nastanka poškodb - telesna poškodba - sled poškodbe - presoja dejanskega stanja
Zaradi konkretne poškodbe, kot posledice udarca s pestjo v predel obraza, je bila zmožnost za delo oškodovanca začasno zmanjšana (pri čemer se lahko ta nanaša na oškodovančevo zaposlitev, kakor tudi na hišna in gospodinjska opravila), ob tem pa je bila začasno prizadeta tudi njegova zunanjost, kamor spadajo vidnejše spremembe na poškodovančevem telesu, predvsem na področju obraza.
Položaj udarnine, in sicer ko gre za v javnosti izpostavljeni del obraza, dodatno prispeva še k prizadetosti oškodovančeve zunanjosti.
izvršba - izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je tudi po presoji pritožbenega sodišča zadostil pravnemu standardu obrazloženosti ugovora (drugi odstavek 61. člena ZIZ), saj je ugovarjal upnikovi terjatvi tako po višini kot po temelju.