• Najdi
  • <<
  • <
  • 27
  • od 29
  • >
  • >>
  • 521.
    VSC Sklep I Kp 6644/2021
    5.1.2023
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSC00066499
    ZSKZDČEU-1 člen 24. ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1.
    pomanjkanje razlogov - postopek za predajo
    Razlogov za sprejem takšnega stališča, da postopka ne bo mogoče pravočasno pravnomočno zaključiti, sodišče ni navedlo in obrazložilo.
  • 522.
    VSC Sklep I Ip 308/2022
    5.1.2023
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00066521
    ZIZ člen 10, 10/1.
    predlog za dopustitev revizije v izvršilnem postopku - dopustitev revizije v izvršilnem postopku
    V prvem odstavku 10. člena ZIZ je določeno, da je zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne ali se predlogu za izvršbo ugodi, dovoljena revizija pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek.
  • 523.
    VDSS Sodba Pdp 464/2022
    5.1.2023
    DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDS00064610
    ZDR-1 člen 45, 45/1, 179.. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 9, 9-9.. OZ člen 131, 171.
    odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost - protipravnost - varno delovno okolje - višina odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - neopravljanje dela iz razlogov na strani delodajalca - razlika v plači - regres za letni dopust
    Toženka tožnika ni usposobila za varno delo, ni mu zagotovila zdravniškega pregleda in tudi ne vseh osebnih zaščitnih sredstev. Ker ni poskrbela za varno delovno okolje predvsem z dajanjem jasnih navodil, ki ne bi bila v nasprotju z varnim opravljanjem dela in ustreznim nadzorom, je po pravilnem stališču sodišča prve stopnje krivdno odgovorna za škodo, ki je tožniku nastala.

    Tožnik dela po pogodbi o zaposlitvi ni opravljal. Razlogov, ki jih navaja pritožba, da mu je toženka pravzaprav storila uslugo, ko mu ni odpovedala pogodbe o zaposlitvi, ker da za delo ključavničarja ni bil sposoben, ni mogoče upoštevati. Tožniku pripada s pogodbo o zaposlitvi dogovorjeno plačilo ves čas opravljanja dela po tej pogodbi, ki ga delodajalec ne sme in ne more enostransko spremeniti v nižje plačilo.
  • 524.
    VDSS Sklep Pdp 637/2022
    5.1.2023
    DELOVNO PRAVO
    VDS00064513
    ZDR-1 člen 56, 118.
    prenehanje delovnega razmerja - transformacija pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - zakoniti zastopnik - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe
    Bistveno vprašanje v obravnavani zadevi je, ali je tožnik delo po izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas opravljal z vednostjo tožene stranke.

    Novi ravnatelj je izpovedal, kako je primopredaja potekala in zatrjeval, da na iztek tožnikove pogodbe o zaposlitvi sploh ni bil opozorjen, prav tako ni imel dostopa do računalniškega sistema. Da tožnik nima pogodbe o zaposlitvi je izvedel v petek 4. 2. 2021. Zato je tožnika že 8. 2. 3021 po mailu za naslednji dan poklical na razgovor, mu prepovedal nadaljnje delo in mu ponudil v podpis novo pogodbo o zaposlitvi za določen čas za drugo delovno mesto, ki pa je tožnik ni podpisal.
  • 525.
    VDSS Sklep Pdp 600/2022
    5.1.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS00064594
    Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 41, 41/1, 41/1-4, 41/2, 41/3, 41/4, 50, 50/3, 50/3-2, 50/4.
    stroški izvedenca - odmera izvedenine - izjemno zahtevno izvedensko mnenje
    Pri odmeri plačila za pripravo na ustno podajanje izjemno zahtevnega mnenja je sodišče druge stopnje upoštevalo razloge, zaradi katerih je bilo v sklepu o odmeri nagrade za izdelavo pisnega izvedenskega mnenja pred sodiščem prve stopnje izvedensko delo ocenjeno za izjemno zahtevno (izjemno obsežen spis; specifična strokovna tematika).
  • 526.
    VSL Sklep I Cpg 597/2022
    5.1.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00063512
    ZPP člen 105a, 105a/3.
    fikcija umika pritožbe - prepozno plačilo sodne takse za pritožbo - izvršitev nakazila - vrnitev v prejšnje stanje - očitno neupravičen razlog - neprimeren dokaz - vnaprejšnja dokazna ocena - dejstvo v nasprotju z dokazi
    Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje sodišču prve stopnje, da bi tožeča stranka morala predložiti ustrezno pisno dokazilo, da je dne 17. 10. 2022 vnesla oziroma poskušala vnesti plačilni nalog v znesku 3.003,00 EUR v sistem Halcom ter da tega dokaza ni mogoče nadomestiti z zaslišanjem računovodkinje.

    Sodišče prve stopnje je ob povedanem pravilno ocenilo, da oprava naroka ni potrebna, ker je tožeča stranka predlagala vrnitev v prejšnje stanje iz očitno neupravičenega razloga. Dokazi, ki jih je predložila, so namreč v nasprotju z dejstvi, ki jih je zatrjevala.
  • 527.
    VSK Sklep CDn 219/2022
    5.1.2023
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK00063463
    ZZK-1 člen 228, 229, 229/3.
    postopek dopolnitve zemljiške knjige - uskladitev podatkov - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - nevpisana nepremičnina v zemljiški knjigi - sporna dejstva - tožba na izpodbijanje vpisa
    Postopek dopolnitve zemljiške knjige je namenjen uskladitvi podatkov katastra s podatki zemljiške knjige. Ker je usklajenost obeh evidenc bistvenega pomena za pravni promet, zemljiškoknjižno sodišče pa ni pristojno odločati o spornih dejstvih, je zakon vzpostavil domnevo iz tretjega odstavka 229. člena ZZK-1 (in s tem zagotovil takojšen vpis nepremičnine v zemljiško knjigo). Morebitni spori glede pravic na tako vpisani nepremičnini pa se lahko rešujejo v okviru tožbe iz 228. člena ZZK-1.
  • 528.
    VSL Sklep I Cp 1622/2022
    5.1.2023
    SODNE TAKSE
    VSL00062901
    ZDDV-1 člen 5, 5/5.
    stroški postopka - povrnitev stroškov postopka - odmera pravdnih stroškov - odločanje po sodniku posamezniku - sodna taksa - davek na dodano vrednost (DDV) - odvetniški stroški
    Od sodne takse se DDV ne obračuna. Sodne takse sodijo med neobdavčljivi promet.
  • 529.
    VSL Sklep I Cp 1630/2022
    5.1.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSL00064517
    ZPP člen 206.
    sklep o prekinitvi postopka - predlog stranke za prekinitev postopka - odločitev o predhodnem vprašanju - uporabnina - višina uporabnine - višina dednega deleža
    Načeloma sicer velja, da ima vsaka stranka pravico izjaviti se o navedbah nasprotne stranke, vključno z navedbami procesne narave, vendar ZPP v 206. členu med drugim določa, da sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. Odločitev o prekinitvi sodišče sprejme po svoji presoji in ni vezano na predloge ali izjave strank, zato sodišče prve stopnje s tem, ko predloga tožnikov za prekinitev ni vročalo tožencem, ni kršilo njihove pravice do izjave.
  • 530.
    VSM Sklep I Ip 790/2022
    5.1.2023
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSM00062986
    ZIZ člen 17, 17/1, 55, 55/1, 224a, 225, 225/1, 225/2, 225/4.
    načelo formalne legalitete - razlogi, ki preprečujejo izvršbo - nov postopek - nastanek škode - dejanje, ki ga lahko opravi tudi kdo drug - predujem za kritje stroškov - slabo premoženjsko stanje
    Tudi nova tekoča pravda, ki jo zatrjuje dolžnik, nima učinka preprečitve izvršbe, ampak je lahko ob izpolnjevanju zakonskih pogojev le razlog za morebitni odlog izvršbe. Enako velja za trditve glede nastanka škode v posledici oprave neposrednih izvršilnih dejanj. Upničina pravica do izvršbe v okviru pravice do sodnega varstva utemeljuje poseg v dolžnikovo premoženjsko sfero, četudi pri tem pride do določene škode.
  • 531.
    VDSS Sodba in sklep Pdp 477/2022
    5.1.2023
    DELOVNO PRAVO
    VDS00064510
    ZPP člen 226, 226/2, 339, 339/2, 339/2-8.. ZDR-1 člen 200, 200/1, 200/2, 200/4.
    poklicni voznik tovornjaka - dodatek za delovno dobo - plačilo nadur - poklicno zavarovanje - delno zavrženje tožbe - zadostna trditvena podlaga - informativni dokaz - listina v tujem jeziku - bistvena kršitev določb postopka - razveljavitev sodbe
    V okoliščinah obravnavanega primera za zadostnost trditvene podlage nista potrebni krajevna in časovna konkretizacija okoliščin oprave nadur in natančnejše navajanje tedaj opravljenih nalog. Delodajalec je tisti, ki se profesionalno ukvarja s prevozom tovora, ga organizira, določa voznikom relacije glede na naročila, jim odreja druge naloge, povezane z določenim prevozom (nakladi, razkladi, čakanje nanju, čiščenje vozila itd.) in pozna čas, ki je običajno potreben za njegovo izvedbo. Točno in pravilno vodenje evidenc delovnega časa, ki ne vključuje zgolj vožnje, temveč tudi vsa s tem povezana opravila, je dolžnost delodajalca in ne delavca. Zmotno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da iz tožnikovih navedb ni mogoče razbrati, kaj je vštel v delovni čas, niti načina izračuna nadur.
  • 532.
    VSM Sodba IV Kp 58753/2019
    5.1.2023
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSM00062792
    KZ-1 člen 122, 122/2. ZKP člen 445.
    kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - udarec s pestjo v obraz - način nastanka poškodb - telesna poškodba - sled poškodbe - presoja dejanskega stanja
    Zaradi konkretne poškodbe, kot posledice udarca s pestjo v predel obraza, je bila zmožnost za delo oškodovanca začasno zmanjšana (pri čemer se lahko ta nanaša na oškodovančevo zaposlitev, kakor tudi na hišna in gospodinjska opravila), ob tem pa je bila začasno prizadeta tudi njegova zunanjost, kamor spadajo vidnejše spremembe na poškodovančevem telesu, predvsem na področju obraza.

    Položaj udarnine, in sicer ko gre za v javnosti izpostavljeni del obraza, dodatno prispeva še k prizadetosti oškodovančeve zunanjosti.
  • 533.
    VSC Sklep I Ip 311/2022
    5.1.2023
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00063139
    ZIZ člen 61, 61/2. ZPP člen 365/2.
    izvršba - izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
    Dolžnik je tudi po presoji pritožbenega sodišča zadostil pravnemu standardu obrazloženosti ugovora (drugi odstavek 61. člena ZIZ), saj je ugovarjal upnikovi terjatvi tako po višini kot po temelju.
  • 534.
    VDSS Sodba Pdp 483/2022
    5.1.2023
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDS00064695
    ZDR-1 člen 143, 143/3. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (1994) člen 29, 29/2. Evropska socialna listina (1995) člen 2, 2-4. MKDKDČ člen 5. ZSPJS člen 40, 40/1, 40/2. Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju (2009) člen 6, 6/1, 6/2, 6/3.
    vrnitev dela plače - dodatek za stalno pripravljenost - dodatek za delo preko polnega delovnega časa - krajši delovni čas - posebni pogoji dela - urna postavka - exceptio illegalis
    Toženčevo prizadevanje, da bi se pri izračunu urne postavke upoštevala mesečna delovna obveznost, kot bi izhajala iz skrajšanega polnega delovnega časa, torej 157 ur, ni utemeljeno. Tako bi bila urna postavka delavcev, ki opravljajo delo v skrajšanem polnem delovnem času, višja kot je urna postavka delavcev, ki opravljajo delo v polnem delovnem času, kar pa ne bi bilo sistemsko skladno niti ne namenjeno varstvu, ki ga je deležen, torej zasledovanju cilja, da so takšni delavci tveganjem za zdravje izpostavljeni krajši (skrajšani delovni) čas, pa kljub temu prejmejo enako (osnovno) plačo kot delavci, ki delo opravljajo v polnem delovnem času.
  • 535.
    VDSS Sodba Pdp 453/2022
    5.1.2023
    DELOVNO PRAVO
    VDS00064746
    ZPP člen 8, 285.. ZDR-1 člen 127, 127/3, 127/4, 128, 128/1, 128/2.. Kolektivna pogodba za cestni potniški promet Slovenije (2021) člen 40, 40/3.
    dodatki k plači - posebni pogoji dela - nadurno delo - nočno delo - kolektivna pogodba
    V primeru, če za stranki pogodbe o zaposlitvi ne velja nobena kolektivna pogodba, delavci do dodatka (za nadurno delo; enako velja za druge dodatke za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa) upravičeni; izhaja se iz ureditve pravice v drugih kolektivnih pogodbah. Poleg tega je sodišče upoštevalo, da je toženka sama tožniku dodatek za nočno delo obračunala v višini 30 %, dodatek za delo v nedeljo pa v višini 50 %. Toženka niti v pritožbi ne ponudi druge pravne podlage za določitev višine dodatkov, kot je upoštevana KpCPP.
  • 536.
    VSK Sklep IV Cp 634/2022
    5.1.2023
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSK00068228
    DZ člen 138, 140, 141, 183.
    zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - preživnina mladoletnih otrok - stiki otroka s staršem
    Glede na konkretne okoliščine je v otrokovo največjo korist, da se ga zaupa v varstvo in vzgojo očetu, ki živi v kraju, kjer otrok obiskuje osnovno šolo. V kolikor bi bil zaupan materi, ki živi na D. D. (in bi tam nadaljeval šolanje), bi bil izpostavljen visoki stopnji tveganja, da tega prehoda ne bi zmogel in bi se pri njem okrepile travme, katerih posledic se ne da predvideti.

    Sodišče prve stopnje je določilo relativno obširne stike otroka z materjo. Pri tem je sledilo mnenju izvedenca […] ter upoštevalo specifike tega primera, ki so povezane predvsem z geografsko oddaljenostjo staršev. Stike je med starša dokaj enakomerno porazdelilo.

    Zaradi izvedbe stikov med tednom si je mati v F. F. najela stanovanje, za kar plačuje mesečno najemnino v višini 300,00 EUR; njene vožnje na D. D. kamor hodi v službo, pa ji povzročajo še dodatne prevozne stroške, ki po oceni pritožbenega sodišča znašajo vsaj okrog 200,00 EUR na mesec. Ti stroški so v neposredni zvezi s pogostejšim izvajanjem stikov, kar je mld. C. C. v korist. Zaradi tega je razpoložljivi dohodek matere ustrezno nižji.
  • 537.
    VSC Sklep I Ip 319/2022
    5.1.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00063662
    ZIZ člen 42, 42/1, 42/2, 42/3. ZPP člen 142, 149, 224, 224/1, 224/4, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 339/2-14, 339/2-15.
    predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - zavrnitev predloga - fikcija vročitve - vročanje sodnih pisanj - osebna vročitev - prebivališče - dejansko prebivališče - vročilnica kot javna listina - izpodbojna zakonska domneva - obvestilo o pisanju v hišnem predalčniku - konkretizirano izpodbijanje vročilnice - pravica do izjave - začasno prebivališče - bistvena kršitev določb postopka - izpodbita domneva o resničnosti vsebine javne listine - izpodbijanje domneve o resničnosti vsebine javne listine - vročitev v hišni predalčnik - zavrnitev dokaznega predloga - dokaz z zaslišanjem strank - dokaz z zaslišanjem prič
    Glede na okoliščine konkretnega primera je bila vročitev drugemu dolžniku pravilno opravljena na naslovu njegovega stalnega prebivališča. Ni odločilno, kje je imel drugi dolžnik prijavljeno začasno prebivališče, ampak je bistveno, da je pošto še vedno prejemal na naslovu stalnega prebivališča.
  • 538.
    VDSS Sodba Pdp 468/2022
    5.1.2023
    DELOVNO PRAVO
    VDS00064514
    ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1.. OZ člen 45, 49.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
    odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - pisno opozorilo pred odpovedjo - epidemija - dokazna ocena
    Pritožba neutemeljeno izpostavlja časovno sovpadanje pisnega opozorila in napotitve na delo od doma. Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče pravilno ugotovilo, da je bilo tožniku pisno opozorilo pred redno odpovedjo podano zaradi očitanega neupravičenega izostanka z dela, delo od doma pa mu je bilo (tako kot tudi drugim delavcem toženca) odrejeno zaradi epidemije covid. Razloga za podajo pisnega opozorila in za napotitev na delo od doma tako ne kažeta na fiktivni poslovni razlog.
  • 539.
    VSL Sklep I Cp 1649/2022
    5.1.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00063461
    SPZ člen 30, 30/1, 33, 34. ZPP člen 8, 184.
    motenje soposesti - motilno dejanje - bistvene sestavine tožbe - navedba datuma - oblikovanje tožbenega zahtevka - dajatveni zahtevek - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - prepoved bodočih motilnih ravnanj - ugotovitev načina motenja posesti - ugotovitveni zahtevek v sporih zaradi motenja posesti - sprememba istovetnosti zahtevka - sprememba dejanskega stanja - pravni in ekonomski interes za tožbo zaradi motenja posesti
    Točen datum motilnega ravnanja ni nujna sestavina tožbenega zahtevka za motenje posesti, ki je, kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, dajatveni, se ga pa lahko, skladno s sodno prakso, oblikuje tudi na način, kot ga je tožnik: poleg vzpostavitve prejšnjega stanja in prepovedi nadaljnjega motenja se zahteva zaradi specifikacije zahtevka ugotovitev načina motenja posesti. Obdobje, v katerem naj bi prišlo do motenja posesti, je le v spremljajočem ugotovitvenem delu zahtevka navedeno dejstvo. Z razširitvijo časovnega obdobja, v katerem naj bi prišlo do motenja posesti, tožnik ni spremenil istovetnosti zahtevka, pač pa le navedbo. Na določila 184. člena ZPP oprta presoja prvostopenjskega sodišča, da tožnik s tem ni spremenil tožbe, je pravilna.

    Neposredni posestnik posest izgubi le, če neha izvrševati dejansko oblast nad stvarjo (prvi odstavek 30. člena SPZ) po svoji volji. Če posestnik neodvisno od svoje volje začasno ne more izvrševati dejanske oblasti, posesti ne izgubi.

    Z odstranitvijo 11-tih železnih nosilcev, pokritih s folijo, pa čeprav le delno in kljub dotrajanosti plastične folije, ter s prekopom zemlje, s čemer je bila uničena zelenjava, ki je še bila v zemlji, in sicer v izmeri 12 x 4 m, je vsekakor prišlo do take spremembe dejanskega stanja, ki nima le pravni, ampak tudi ekonomski in praktični pomen. Ne gre za le neznatno spremembo stanja, ki nima praktičnega pomena; ekonomski interes tožnika za varstvo posestnega stanja je izkazan.

    Bistvo zahtevka za vzpostavitev prejšnjega stanja je v vzpostavitvi takega posestnega stanja, kot je bilo pred motilnim dejanjem. Toženec mora tožniku zagotoviti, da bo nemoteno obdeloval (sam ali po drugih) površino 12 x 4 m na mestu, kjer jo je prej in da bo na tej površini 11 železnih obokov v velikosti, kot je bila pred odstranitvijo, ter UV plastično folijo za prekritje železnih nosilcev. Ni nujno, da toženec namesti iste nosilce in folijo, kot jih je odstranil; lahko jih nadomesti z enakovrednimi (ali boljšimi).
  • 540.
    VSL Sklep IV Cp 2113/2022
    5.1.2023
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00063522
    ZOI-1 člen 8, 8/1, 18, 18/2, 20, 20/4, 21, 21/2.
    sprememba otrokovega osebnega imena - varstvo koristi otroka - soglasje - upravna enota - izvršitev odločbe - dokončnost odločbe
    Odločitev o pravilno oblikovanem izreku je po prepričanju pritožbenega sodišča pomembna zato, da stranke postopka niso zavedene, da je z odločitvijo sodišča že dokončno odločeno o spremembi ter da jim ni potrebno ničesar več storiti. Za realizacijo spremembe je treba namreč vložiti prošnjo pri upravni enoti, ki se ji priloži pravnomočna odločba sodišča iz nepravdnega postopka o utemeljenosti te prošnje, ki nadomešča soglasje tistega roditelja, ki tega ni podal. Šele z dokončnostjo odločbe, ki jo bo o spremembi otrokovega priimka izdala upravna enota, bo sprememba veljala (drugi odstavek 21. člena ZOI-1).
  • <<
  • <
  • 27
  • od 29
  • >
  • >>