Ključno je, da tožnik dokazil o namenski porabi predhodno dodeljene izredne denarne socialne pomoči ni predložil. Slednje je, kot je ustrezno izpostavilo sodišče, tudi sam priznal. Ne glede na spremembo stalnega prebivališča za tožnika v zakonsko določenem roku ni prenehala obveznost predložitve dokazila o porabi predhodno dodeljenih sredstev izredne denarne socialne pomoči.
uveljavljanje škode - kmetijska in gozdna zemljišča - upravljalec - pisna prijava škode - zavrženje tožbe - pritožbene novote - sporazum o višini odškodnine
56. člen ZDLov-1 predpisuje postopek uveljavljanja škode na kmetijskih in gozdnih zemljiščih od upravljalca. Oškodovanec - tožnica, je dolžan škodo na kmetijskih in gozdnih kulturah prijaviti v 3 dneh od dneva, ko je škodo opazil, pisno pooblaščencu upravljalca (prvi odstavek 56. člena ZDLov-1). Če se oškodovanec in pooblaščenec upravljalca v 8 dneh po pisni prijavi škode, na podlagi ogleda, ne sporazumeta o višini odškodnine, pošlje oškodovanec pisno prijavo škode komisiji, ki jo za lovsko upravljalsko območje imenuje minister za dobo 5 let (drugi odstavek 56. člena ZDLov-1).
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 38.
nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - sprememba odločitve
Pritožba utemeljeno opozarja, da je nepravilno priznanje nagrade za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije. Izkazano je, da je bila vsa potrebna dokumentacija sodni izvedenki posredovana s strani sodišča. Ker sodni izvedenki zbiranje dodatne dokumentacije ni bilo naloženo s strani sodišča in je obseg izvedovanja z opredelitvijo nalog in vprašanj zamejen s strani sodišča, bi o potrebi morebitne dodatne dokumentacije sodna izvedenka morala sodišče predhodno obvestiti.
razveza zakonske zveze - razlogi za razvezo - nevzdržnost zakonske zveze - odsotnost na naroku zaradi bolezni - opravičljiv razlog za preložitev naroka za glavno obravnavo - predložitev zdravniškega opravičila
Za razvezo zakonske zveze zadostuje, da je zakonska zveza nevzdržna za enega od zakoncev.
izločitev izvedenca medicinske stroke - odklonitveni razlog za izločitev - dvom o nepristranskosti sodišča
Če v dokaznem postopku sodeluje izvedenec, glede katerega je podan izločitveni razlog, to vzbudi dvom ne le v nepristranskost izvedenskega mnenja, pač pa tudi v nepristranskost samega sojenja, ki je ustavno varovana pravica (prvi odstavek 23. člena URS). Zato je treba odklonitveni izločitveni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP široko obravnavati. Za izključitev dvomov o izvedenčevi nepristranskosti tako kot za sodnika velja, da ne sme biti povezan s stranko ali s spornim predmetom tako, da bi to lahko povzročilo ali vsaj ustvarilo upravičen dvom, da izvedenskega mnenja ne more podati objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravil znanosti in stroke.
Še posebej v pravdnem postopku, v katerem sodišče presoja obstoj morebitne strokovne napake zdravnika, ki bi lahko povzročile zatrjevane posledice pri tožeči stranki, je mnenje izvedenca (ali izvedencev) tisto, ki odločilno prispeva k preiskavi vzrokov le-teh. Zato je še posebej pomembno, da je strankam v sodnem postopku zagotovljeno objektivno nepristransko izvedenstvo, ki se v nadaljevanju kaže v nepristranskem sojenju.
Tožnik se ni pravočasno odzval in prilagodil svojih predavanj in zahtev glede oddaje praktičnih nalog, vaj in projektov takratnim razmeram. Kot izhaja iz zaslišanja tožnika v času študija na daljavo z glavnino študentov ni komuniciral, temveč je komuniciral le s tistimi, ki so se nanj obrnili. Glede na navedeno je bilo med strankama sporno predvsem, ali je tožnik v celoti izpolnil svojo pedagoško obveznost, kot mu je nalagala pogodba o zaposlitvi in interni akti tožene stranke.
gospodarski spor majhne vrednosti - uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja - višina terjatve - neusklajenost podatkov - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - nedovoljen pritožbeni razlog
Pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja v sporih majhne vrednosti ni dovoljen.
ZPP člen 8, 106, 106/1, 188, 188/2, 188/3, 450, 451, 452, 453, 457, 457/3. OZ člen 5, 7, 766, 771. ZST-1 tarifna številka 1111, 1112. ZOdv člen 4, 35. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2, 16, 18, 18/2.
postopek v sporu majhne vrednosti - pravica do izjave - sklep o umiku tožbe - mandatna pogodba - obračun odvetniške storitve - načelo vestnosti in poštenja - načelo prepovedi zlorabe procesnih pravic
Tožnik je umik tožbe oziroma izvršilnega predloga v tem obsegu podal že v teku izvršilnega postopka, sodišče prve stopnje pa je po tem, ko toženec umiku tožbe ni nasprotoval (drugi odstavek 188. člena ZPP) skladno s tretjim odstavkom 188. člena ZPP pravilno izdalo sklep o tem.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - preklic odpovedi - enostranski odstop od pogodbe
Tudi zapis A. A. dne 20. 8. 2021, ki ga tožnica tolmači kot soglasje k umiku odpovedi in da tožnici ne preneha delovno razmerje z dnem 31. 8. 2021, ni mogoče tolmačiti kot soglasje k preklicu odpovedi, temveč iz sporočila jasno izhaja, da "ko prideš z bolniške se dogovorimo o konkretnem datumu prenehanja delovnega razmerja", kar nikakor ne kaže na to, kar zatrjuje tožnica, da je tožena stranka nedvoumno izrazila svoje strinjanje s predlogom tožnice za preklic odpovedi in da tožnici ne preneha delovno razmerje pri toženi stranki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00064748
ZPP člen 8, 125, 286b.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - dokazna ocena - zavrnitev dokaznih predlogov - ugovor zoper prepis zvočnega posnetka
V posledici očitne nekritičnosti tožnice do lastnih ravnanj in njene preobčutljivosti (razburjale so jo že situacije, ki za povprečnega človeka sploh niso konfliktne) so se sčasoma do določene mere skrhali medsebojni odnosi. Ti pa sami po sebi ne pomenijo avtomatično tudi trpinčenja, nadlegovanja oziroma diskriminacije, čeprav so za udeležene naporni. Običajnih nesporazumov, do katerih lahko občasno prihaja v kolektivu, ni mogoče enačiti s trpinčenjem. Prav tako zgolj dejstvo, da je tožnica ravnanja nadrejene subjektivno dojemala kot trpinčenje, ne more imeti za samoumevno posledico ugotovitev, da ta dejanja to dejansko tudi predstavljajo.
Ker je bil predlog tožene stranke za oprostitev sodne takse povsem nekonkretiziran, predloženi bančni računi sami po sebi ne morajo predstavljati nadomestila za pomanjkljive trditve in ne morejo pomeniti, da je že zgolj na njihovi podlagi tožena stranka upravičena do oprostitve plačila sodne takse. Bančni izpiski prikazujejo le denarne transakcije, ki bi jim tožena stranka morala dati vsebino, pa slednjega ni storila.
Glede na to, da je sodišče prve stopnje pripravljalni narok opravilo, temu naroku pa ni sledil prvi narok, je bila tožniku nagrada pravilno odmerjena na podlagi 2. točke tar. št. 20 OT, to je v višini 50% iz tar. št. 18.
Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (2021) člen 2, 3, 3/2, 3/2-1, 5, 5/4, 20, 23.. ZNB člen 31, 31/1, 32, 32/1.. ZDR-1 člen 6, 6/1, 33, 33/1, 34, 34/2, 35, 45, 48, 48/1, 49, 91.. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 9, 9/2.. ZVOP-1 člen 13, 13/1, 13/1-1.. ZVZD-1 člen 5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo pred odpovedjo - pogoj PCT - odklonitev testiranja - navodila delodajalca - odškodninska odgovornost delodajalca - diskriminacija - obdelava osebnih podatkov - osebna okoliščina
Tožnik se v pritožbi neutemeljeno sklicuje, da bi morala biti zahteva po izpolnjevanju PCT pogoja oziroma predložitvi dokazil v zvezi s tem določena s pogodbo o zaposlitvi in ker do spremembe pogodbe o zaposlitvi ni prišlo, delodajalec je ni niti predlagal (49. člen ZDR-1), ne zahteval (91. člen ZDR), je odpoved nezakonita. Zahteve, ki se nanašajo na varno delovno okolje in so izhajale iz Odloka z dne 4. 9. 2021, ki je določil izpolnjevanje pogoja PCT za vse, ki pri opravljanju dela prihajajo v stik z drugimi osebami, je bila tožena stranka kot delodajalec dolžna upoštevati. Z njimi ni posegla v pravice tožnika, niti mu ni nalagala dodatnih obveznosti iz delovnega razmerja, razen v okviru spoštovanja in izvajanja predpisov in ukrepov o varnosti in zdravju pri delu.