sodna taksa - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - nastanek obveznosti plačila sodne takse - nastanek taksne obveznosti - taksna obveznost - izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - upravičenost do brezplačne pravne pomoči - odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog - brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči - učinkovanje odločbe - začetek učinkovanja odločbe - priznanje pravice za nazaj - oprostitev plačila sodne takse - taksne oprostitve na podlagi zakona - razveljavitev plačilnega naloga
Iz pritožbi priložene odločbe Bpp 2498/2022 z dne 29. 11. 2022, izhaja, da je bila pritožniku za postopek v zvezi s tožbo za razveljavitev sodne poravnave, ki jo obravnava Okrožno sodišče v Ljubljani, dodeljena redna brezplačna pravna pomoč in sicer od 5. 10. 2022 dalje. To pa je dejstvo, na katerega ZST-1 veže taksno oprostitev na podlagi zakona (glej tretji odstavek 10. člena ZST-1). Pritožbeno sodišče ob tem dodaja, da na tako presojo ne vpliva okoliščina, da je sodišče prve stopnje o ugovoru odločalo, ko zgoraj navedena odločba še ni bila izdana. Pritožniku je bila namreč brezplačna pravna pomoč dodeljena šele z odločbo 29. 11. 2022. Ker pa mu je bila dodeljena od 5. 10. 2022 dalje (torej za nazaj), mora to dejstvo za nazaj upoštevati tudi pritožbeno sodišče.
pogoji za odlog izvršbe - neskladnost zakona z ustavo - ustavitev postopka izvršbe
Sodišče druge stopnje ne deli mnenja pritožbe o ustavni neskladnosti citirane določbe. Posledično zavrača dolžnost sodišča, da sproži postopek presoje pred ustavnim sodiščem. Izvršilni postopek je namenjen prisilnemu poplačilu upnikove terjatve in sodišče mora v njem postopati hitro (11. člen ZIZ). V primeru, ko je izvršba neuspešna, hkrati pa upnik ve, da dolžnik dalj časa ne bo pridobil sredstev, je na mestu, da se tak postopek zaključi. Upravičena je zato zakonska omejitev odloga na eno leto in izključitev ponovnega predloga, z izjemo predloga podanega znotraj dovoljenega odloga. Odlog izvršbe je namenjen temu, da upnik odloži izvršbo za krajše obdobje, če pričakuje, da bo dolžnik v tem obdobju pridobil sredstva, ne pa podaljševanju postopka v nedogled.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00064615
ZKP člen 10, 10/2, 402, 402/3, 407, 414, 414/1. KZ-1 člen 86, 86/4. ZIKS-1 člen 12, 12/2.
neprava obnova kazenskega postopka - postopek za združitev kazni - izredno pravno sredstvo - kazen zapora - vikend zapor - enotna kazen
Odločilno za obravnavano zadevo je dejstvo, da je obsojenec z izvrševanjem zapora ob koncu tedna že pričel, vendar ga še ni zaključil, kar pomeni, da bi obsojenec v posledici združitve kazni v svojo škodo izgubil že pridobljeno možnost nadomestne izvršitve ene od posamičnih kazni.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00069778
URS člen 15, 15/3, 33, 35. KZ-1 člen 220, 220/1. ZKP člen 104, 104/1, 105, 105/2. OZ člen 131, 131/1, 135, 164.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - zavrnitev predloga strank za izločitev nedovoljenih dokazov - posnetki nadzornih kamer - pravica do zasebnosti - pravica do zasebne lastnine - presoja dejanskega stanja - odločba o premoženjskopravnem zahtevku - adhezijski postopek - materialna škoda
Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijane sodbe pravilno pojasnilo, da pravica do zasebnosti (kot tudi druge človekove pravice) ni absolutna, temveč je omejena s pravicami drugih oseb in v primerih, ki jih v tretjem odstavku 15. člena določa Ustava Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) in je koncept pričakovane pravice tisti, ki daje odgovor na vprašanje, v katerih primerih je treba zasebnosti zagotoviti pravno varstvo. V skladu s tem konceptom bo lahko predmet varstva tisto, kar skuša oseba ohraniti kot zasebno, vse dokler bo posameznik tako pričakovanje izrazil na navzven zaznaven način in bo to pričakovanje tudi objektivno opravičljivo. Pričakovanje pa ni objektivno opravičljivo takrat, ko stoji posameznikovi pravici do zasebnosti nasproti druga ustavno varovana pravica, ki ji je ob upoštevanju načela sorazmernosti treba dati prednost. Na splošno namreč velja, da čim manj intimno je področje zasebnosti, tem manjšo pravno zaščito uživa, ko pride v kolizijo z interesi in pravicami drugih oseb. Upoštevaje izpostavljeno je prvostopenjsko sodišče v točkah 5 in 6 izpodbijane sodbe tehtno, razumljivo in v zadostnem obsegu obrazložilo, zakaj so dokazi, pridobljeni s pomočjo oškodovančevih nadzornih kamer, dopustni. Ugotovilo je sicer, da je namestitev nadzornih kamer, ki snemajo dogajanje na javni cesti (ne glede na to, ali je kje nameščeno opozorilo o snemanju), konkretno A. A. ter posredovanje teh videoposnetkov sodišču, poseganje v zasebnost obdolženega, vendar je nato pravilno zaključilo, da se je obdolženi na posnetkih pojavljal le na javni površini, kjer pa pričakovanega obsega zasebnosti ni mogel biti deležen.
nalog za plačilo sodne takse - umik tožbe - ustavitev postopka po tožbi - sodna taksa za umik tožbe - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog - materialno sosporništvo
Tožnika sta tožbo vložila kot materialna sospornika, ker se njune zatrjevane pravice (oziroma obveznosti tožencev) opirajo na isto dejansko in pravno podlago.
Sodišče lahko terja plačilo sodne takse od vsakega od obeh tožnikov v celoti. Nobene podlage ni za to, da bi posameznemu tožniku bila odmerjena le polovična sodna taksa. Okoliščina, ki jo izpostavlja pritožnik, to je, da je sam umaknil tožbo eno leto pred drugim tožnikom, ni pravno pomembna.
ZKP člen 214, 214/1, 215, 215/1. ZNPPol člen 6, 40, 40/1, 40/1-4. ZODPol člen 19, 19/1, 19/2, 19/3, 19/4.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - izločitev dokazov - odredba za hišno preiskavo - utemeljeni razlogi za sum - ugotavljanje identitete - strokovno mnenje Nacionalnega forenzičnega laboratorija (NFL) - izvedenec, zaposlen pri Nacionalnem forenzičnem laboratoriju (NFL)
Po četrti alineji prvega odstavka 40. člena ZNPPol smejo policisti ugotavljati identiteto osebe, ki z obnašanjem, ravnanjem ali zadrževanjem na določenem kraju ali ob določenem času vzbuja sum, da bo storila, izvršuje ali je storila kaznivo dejanje ali prekršek.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da poročila NFL sama po sebi niso nedovoljen dokaz, na katerega se sodna odločba ne bi smela opirati. Svoje stališče je pravilno utemeljilo s sklicevanjem na 19. člen ZODPol, s katerim je normativno urejen status ter avtonomnost in neodvisnost delovanja NFL kot specializirane notranje organizacijske enote generalne policijske uprave, ki zagotavlja strokovno in neodvisno podajanje poročil o preiskavi in izvedenskih izvidov in mnenj s področja forenzičnih znanosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00069772
KZ-1 člen 20, 20/2, 235, 235/1, 240, 240/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listih - storilec kaznivega dejanja - delicta propria - poslovodja - sostorilstvo - subjektivni odnos storilca - izostanek razlogov o odločilnih dejstvih - razlogi so v nasprotju z izrekom - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Zagovornik nima prav, saj iz ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča RS izhaja nasprotno stališče, ki je v več svojih sodbah pojasnilo, da lahko kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu KZ-1 stori tudi dejanski poslovodja, ker kazenskopravna zakonodaja ne pozna ovire za kazensko odgovornost dejanskega poslovodje kot storilca gospodarskih kaznivih dejanj. Dejanskega poslovodjo je tako treba enačiti s pravim poslovodjem, saj za ugotovitev kazenske odgovornosti pri teh kaznivih dejanjih zadošča, da storilec dejansko opravlja naloge poslovodnega organa, četudi za to nima formalnega pooblastila. Zgolj prepis očitka o sostorilstvu obdolžencev iz izreka izpodbijane sodbe in posplošena navedba, da to izhaja iz dejstev in okoliščin iz zbranega dokaznega gradiva, brez podrobnejše obrazložitve, katera so ta dejstva in okoliščine, ni dovolj za ustrezno obrazloženost objektivnih in subjektivnih elementov sostorilstva, saj gre za odločilno dejstvo.
KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2.. ZKP člen 506, 506/4.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - preklic pogojne obsodbe - neizpolnitev posebnega pogoja - slabo finančno stanje
Pritožnica prezre, da šibko finančno stanje samo zase ne predstavlja objektivnega razloga za neizpolnitev posebnega pogoja iz pogojne obsodbe. V postopku preklica pogojne obsodbe mora namreč obsojeni izkazati, da zaradi okoliščin, ki niso v njegovi moči, obveznosti ne more izpolniti. Zatrjevana diagnostika in v prihodnje predvidena medicinsko terapevtska obravnava namreč ne more biti opravičilo za praktično triletno izkazano pasivno držo obsojenega, brezbrižen odnos in posledično neizpolnitev naloženih mu obveznosti do oškodovanih delavcev.
pripor za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi - izmikanje
V okviru omejitev, ki jih sodišču določa že citirani drugi odstavek 307. člena ZKP, je začetek izvrševanja pripora vezan na določljiv, bodoči rok - prijetje obdolženca.
Pritožbeno sodišče obenem povzema še stališče teorije kazenskega materialnega prava, da ni nobenega razloga, da bi zastaranje teklo tudi v času, ko se po zakonu pregon ne sme začeti ali nadaljevati ali ko storilec ni dosegljiv državnim organom, saj v takšnih primerih ne gre za neaktivnost državnih organov, temveč za povsem druge razloge. Nasprotno bi bil z zastaranjem kazenskega pregona "nagrajen" storilec, ki se roki pravice izmika z bivanjem v tujini.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00065557
ZDR-1 člen 179, 179/1. OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1. ZVZD-1 člen 5, 5/1.
krivdna odškodninska odgovornost - nesreča pri delu - vmesna sodba - soprispevek - odklonitev dela - sprememba sodbe - zmotna uporaba materialnega prava
Tožena stranka utemeljeno oporeka odločitvi, da je izključno odgovorna za nastalo škodo. Kljub dejstvu, da je bil tožnik pri toženi stranki zaposlen zelo kratek čas in ugotovitvi, da je pred udarom elektrike dvakrat predlagal izklop električne napetosti, ni mogoče mimo ugotovitve, da je vedel, da delo pod električno napetostjo ni varno in zato ni dovoljeno, in je bil seznanjen z možnostjo odklonitve odrejenega nevarnega dela.
Opis oškodovanca je v opisu dejanja v zasebni tožbi preveč posplošen, da bi na ravni utemeljenega suma izhajalo, da ima obdolženka v sporni objavi v mislih prav zasebnega tožilca, glede na to, da opis vsebuje kritiko večjega možnega kroga ljudi.
ZPP člen 105, 105/2, 108, 343, 343/1, 353, 365, 365-2.
nedovoljena pritožba - nepopolna pritožba
Pravilen je zaključek odišča prve stopnje o nedovoljenosti predlagateljeve pritožbe. Kot je že pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, se po 336. členu ZPP v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Zato je sodišče prve stopnje predlagateljevo pritožbo utemeljeno zavrglo (prvi odstavek 343. člena ZPP zvezi s 366. členom ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00063888
ZPP člen 156, 156/1, 325, 358, 366, 366/1. ZNP-1 člen 37, 40, 40/1. SPZ člen 70, 70/2, 70/4, 70/5.
delitev solastnine - civilna delitev - razdelitev solastnine z izplačilom preostalih solastnikov - upravičen interes za prevzem solastnih nepremičnin - višina solastniškega deleža - izplačilo vrednosti solastninskega deleža - predmet delitve - vsebina predloga za delitev solastnine - obveznost odločiti o predlogu - odločitev o celotnem predlogu stranke - dopolnitev sklepa - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - pravni interes za pritožbo - pripombe stranke - prošnja za preložitev obravnave - separatni stroški - povrnitev separatnih stroškov
Posebna oblika civilne delitve je določena v petem odstavku 70. člena SPZ. Če takšno obliko delitve predlaga več solastnikov, ima prednost tisti, ki ga določi sodišče, upoštevaje velikost idealnih deležev, dosedanji način rabe stvari in potrebe solastnikov. Ti kriteriji so enakovredni.
Vrstni red izkazanega namena za prevzem nepremičnin ni pravno odločilen. Tudi če bi nasprotna udeleženka izkazala, da lahko preostale solastnike v celoti izplača, ob tem, ko je to izkazal tudi peti predlagatelj, odločitev sodišča ne bi mogla biti drugačna. Tudi v tem primeru bi (v korist petega predlagatelja) prevladal kriterij višine solastninskih deležev.
zahteva za sodno varstvo - izrek opomina - pritožba prekrškovnega organa - dopustnost pritožbe
Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi plačilni nalog prekrškovnega organa sicer spremenilo, vendar ne tako, da bi ustavilo postopek, temveč le glede odločitve o sankciji.
Glede na navedeno vložena pritožba prekrškovnega organa v dani procesni situaciji ni dovoljena.
nepravdni postopek - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - stroški postopka - povrnitev stroškov postopka - smrt tožene stranke - dediči stranke - odgovornost za dolgove zapustnika - odgovornost za zapustnikove dolgove do višine vrednosti zapuščine - odločanje o pritožbi
Odločilno je, da je imela pokojna nasprotna udeleženka premoženje, zaradi katerega ni razlogov, da bi se stroški postopka krili iz sredstev sodišča. Pritožnica je podedovala celotno premoženje (čista vrednost zapuščine je bila ocenjena na 125.000 EUR) in je (nenazadnje v skladu z lastnim predlogom) odgovorna za dolgove zapustnice in v tej fazi postopka ne more uspeti s predlogom za oprostitev plačila stroškov postopka postavitve pod skrbništvo.
publicitetni učinek vpisa v sodni register - izbris subjekta iz sodnega registra brez likvidacije - sklep o obstoju izbrisnega razloga - pravica do pritožbe
Po določbi petega odstavka 8. člena ZSReg se nihče ne more sklicevati na to, da od dneva, ko je bil vpis posameznega podatka v sodni register ali predložitev listine sodnemu registru objavljena po prvem odstavku 43. člena tega zakona, ni poznal tega podatka in vsebine listin, na katerih temelji vpis tega podatka, ali vsebine listine, ki je bila predložena sodnemu registru, če zakon ne določa drugače. Pritožnik je bil seznanjen s sklepom o začetku postopka izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije z dnem objave na spletnih straneh AJPES in ker v roku dveh mesecev od objave sklepa o začetku izbrisa ni vložil ugovora, je sklep o začetku izbrisa z dne 8. 6. 2022 postal pravnomočen (26. 9. 2022). Na tej podlagi je registrsko sodišče v skladu s. 1. točko prvega odstavka 439. člena ZFPPIPP izdalo sedaj izpodbijani sklep, s katerim je ugotovilo, da obstaja razlog za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije.
Pritožnik, ki ta sklep izpodbija, bi moral za pridobitev položaja udeleženca v postopku (432. člen ZFPPIPP) in s tem upravičenca do vložitve pritožbe zoper sklep, da obstoji razlog za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije, najprej izpodbijati sklep o začetku postopka izbrisa. Ker ugovora ni vložil in je sklep o začetku postopka izbrisa postal pravnomočen, ni pridobil položaja udeleženca v postopku in s tem procesnega upravičenja za pritožbo zoper izpodbijani sklep.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00063583
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
obsodilna kazenska sodba - zavrnilna sodba v kazenskem postopku - vrnitev med kazenskim postopkom zaseženih predmetov - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - premoženjsko pravni zahtevek v kazenskem postopku - napotitev na pravdo
Ker obdolžencu odvzeti predmeti in odločanje o njihovi vrnitvi ne predstavljajo zgoraj opisanih odločilnih dejstev, in ker navedeno torej ne more biti razlog za razveljavitev sodbe, za kar se v svoji pritožbi zavzema obdolženčev zagovornik, je bilo potrebno pritožbo zavrniti kot neutemeljeno. Bo pa obdolženčev zagovornik glede obdolžencu odvzetih predmetov, pri prvostopnem sodišču podal pisni predlog za vrnitev obdolžencu zaseženih predmetov, tako da bo o tem predlogu odločilo prvostopno sodišče s posebnim sklepom. V kolikor bi o navedenem odločalo pritožbeno sodišče, bi namreč procesne udeležence prikrajšalo za pravico do pritožbe.
postopek z zahtevo za sodno varstvo - pravica do obrambe - izvajanje dokazov
Storilec pri zaslišanju priče A. A. ni bil navzoč, vendar pa iz podatkov spisa izhaja, da je zaslišanje prostovoljno zapustil, ker mu sodnica ni več pustila postavljati vprašanj priči B. B. V kolikor pritožba s trditvami o nenavzočnosti storilca pri zaslišanju policistke A. A. meri na kršitev pravice do obrambe, je torej pritožniku poudariti, da je zapustil zaslišanje priče prostovoljno, da je njegova nenavzočnost deklarirana v zapisniku ter da spisovni podatki izkazujejo, da mu je bil zapisnik o zaslišanju priče B. B., in C. C. vročen, kar je potrdil s svojim podpisom uradnega zaznamka na l. št. 43 spisa. Pritožbeni očitki o kršitvi pravice do obrambe so vsled navedenemu neutemeljeni.