veljavnost oporoke - razlaga oporoke - volja zapustnika - pravi oporočiteljev namen - vsebina oporoke - oporočni in zakoniti dediči - spor o uporabi prava - sporna dejstva, od katerih je odvisna vsebina oporoke - napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - odpoved dediščini - akrescenca
Veljavnost oporoke in njeno vsebino (obseg dedovanja) je treba presojati ločeno.
Od razlage oporoke oziroma oporočiteljevega namena je v konkretnem primeru odvisno, ali zapustnikovo premoženju (v celoti) deduje oporočna dedinja ali pa gre del tudi zakonitim dedičem.
kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - ustavna pritožba - odločitev o stroških - vrednost spornega predmeta - ugotavljanje vrednosti predmeta odvetniške storitve - nagrada in stroški odvetnika - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov
Predlog pritožnikov, da pritožbeno sodišče odločitev o pritožbi zoper stroškovno odločitev odloži zaradi domnevno vložene ustavne pritožbe, nima podlage v procesnih določbah ZPP. Tožnika tudi sicer ne izkažeta vložitev ustavne pritožbe, vložitev (le) napovedujeta.
Določbe ZPP o vrednosti spornega predmeta so sicer namenjene ugotavljanju stvarne pristojnosti, vendar pa so ob analogiji uporabljive tudi za odmero sodne takse in odločanje o stroških postopka. Predvsem imajo vpliv na odločanje o stroških postopka določbe prvega in drugega odstavka 41. člena ZPP. Če uveljavlja tožeča stranka v tožbi zoper isto toženo stranko več zahtevkov, ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago, se določi pristojnost po seštevku vrednosti vseh zahtevkov. Če imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, se določi pristojnost po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. Bistveno je, da se za ugotavljanje vrednosti spornega predmeta določi vrednost za vsak zahtevek. Nato se vrednosti za potrebe ugotavljanja pristojnosti bodisi seštejejo, ali pa zahtevki ohranijo samostojno, diferencirano vrednost. V vsakem primeru je vsak zahtevek vrednostno ovrednoten, kar ob analogiji za odmero pravdnih stroškov pomeni, da je pri končni vrednosti spornega predmeta potrebno sešteti vrednosti vseh postavljenih zahtevkov, ki jih je sodišče obravnavalo.
pripor za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi - izmikanje
V okviru omejitev, ki jih sodišču določa že citirani drugi odstavek 307. člena ZKP, je začetek izvrševanja pripora vezan na določljiv, bodoči rok - prijetje obdolženca.
KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2.. ZKP člen 506, 506/4.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - preklic pogojne obsodbe - neizpolnitev posebnega pogoja - slabo finančno stanje
Pritožnica prezre, da šibko finančno stanje samo zase ne predstavlja objektivnega razloga za neizpolnitev posebnega pogoja iz pogojne obsodbe. V postopku preklica pogojne obsodbe mora namreč obsojeni izkazati, da zaradi okoliščin, ki niso v njegovi moči, obveznosti ne more izpolniti. Zatrjevana diagnostika in v prihodnje predvidena medicinsko terapevtska obravnava namreč ne more biti opravičilo za praktično triletno izkazano pasivno držo obsojenega, brezbrižen odnos in posledično neizpolnitev naloženih mu obveznosti do oškodovanih delavcev.
nalog za plačilo sodne takse - umik tožbe - ustavitev postopka po tožbi - sodna taksa za umik tožbe - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog - materialno sosporništvo
Tožnika sta tožbo vložila kot materialna sospornika, ker se njune zatrjevane pravice (oziroma obveznosti tožencev) opirajo na isto dejansko in pravno podlago.
Sodišče lahko terja plačilo sodne takse od vsakega od obeh tožnikov v celoti. Nobene podlage ni za to, da bi posameznemu tožniku bila odmerjena le polovična sodna taksa. Okoliščina, ki jo izpostavlja pritožnik, to je, da je sam umaknil tožbo eno leto pred drugim tožnikom, ni pravno pomembna.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00064615
ZKP člen 10, 10/2, 402, 402/3, 407, 414, 414/1. KZ-1 člen 86, 86/4. ZIKS-1 člen 12, 12/2.
neprava obnova kazenskega postopka - postopek za združitev kazni - izredno pravno sredstvo - kazen zapora - vikend zapor - enotna kazen
Odločilno za obravnavano zadevo je dejstvo, da je obsojenec z izvrševanjem zapora ob koncu tedna že pričel, vendar ga še ni zaključil, kar pomeni, da bi obsojenec v posledici združitve kazni v svojo škodo izgubil že pridobljeno možnost nadomestne izvršitve ene od posamičnih kazni.
ZKP člen 214, 214/1, 215, 215/1. ZNPPol člen 6, 40, 40/1, 40/1-4. ZODPol člen 19, 19/1, 19/2, 19/3, 19/4.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - izločitev dokazov - odredba za hišno preiskavo - utemeljeni razlogi za sum - ugotavljanje identitete - strokovno mnenje Nacionalnega forenzičnega laboratorija (NFL) - izvedenec, zaposlen pri Nacionalnem forenzičnem laboratoriju (NFL)
Po četrti alineji prvega odstavka 40. člena ZNPPol smejo policisti ugotavljati identiteto osebe, ki z obnašanjem, ravnanjem ali zadrževanjem na določenem kraju ali ob določenem času vzbuja sum, da bo storila, izvršuje ali je storila kaznivo dejanje ali prekršek.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da poročila NFL sama po sebi niso nedovoljen dokaz, na katerega se sodna odločba ne bi smela opirati. Svoje stališče je pravilno utemeljilo s sklicevanjem na 19. člen ZODPol, s katerim je normativno urejen status ter avtonomnost in neodvisnost delovanja NFL kot specializirane notranje organizacijske enote generalne policijske uprave, ki zagotavlja strokovno in neodvisno podajanje poročil o preiskavi in izvedenskih izvidov in mnenj s področja forenzičnih znanosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00069772
KZ-1 člen 20, 20/2, 235, 235/1, 240, 240/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listih - storilec kaznivega dejanja - delicta propria - poslovodja - sostorilstvo - subjektivni odnos storilca - izostanek razlogov o odločilnih dejstvih - razlogi so v nasprotju z izrekom - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Zagovornik nima prav, saj iz ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča RS izhaja nasprotno stališče, ki je v več svojih sodbah pojasnilo, da lahko kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu KZ-1 stori tudi dejanski poslovodja, ker kazenskopravna zakonodaja ne pozna ovire za kazensko odgovornost dejanskega poslovodje kot storilca gospodarskih kaznivih dejanj. Dejanskega poslovodjo je tako treba enačiti s pravim poslovodjem, saj za ugotovitev kazenske odgovornosti pri teh kaznivih dejanjih zadošča, da storilec dejansko opravlja naloge poslovodnega organa, četudi za to nima formalnega pooblastila. Zgolj prepis očitka o sostorilstvu obdolžencev iz izreka izpodbijane sodbe in posplošena navedba, da to izhaja iz dejstev in okoliščin iz zbranega dokaznega gradiva, brez podrobnejše obrazložitve, katera so ta dejstva in okoliščine, ni dovolj za ustrezno obrazloženost objektivnih in subjektivnih elementov sostorilstva, saj gre za odločilno dejstvo.
Pritožbeno sodišče obenem povzema še stališče teorije kazenskega materialnega prava, da ni nobenega razloga, da bi zastaranje teklo tudi v času, ko se po zakonu pregon ne sme začeti ali nadaljevati ali ko storilec ni dosegljiv državnim organom, saj v takšnih primerih ne gre za neaktivnost državnih organov, temveč za povsem druge razloge. Nasprotno bi bil z zastaranjem kazenskega pregona "nagrajen" storilec, ki se roki pravice izmika z bivanjem v tujini.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00069778
URS člen 15, 15/3, 33, 35. KZ-1 člen 220, 220/1. ZKP člen 104, 104/1, 105, 105/2. OZ člen 131, 131/1, 135, 164.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - zavrnitev predloga strank za izločitev nedovoljenih dokazov - posnetki nadzornih kamer - pravica do zasebnosti - pravica do zasebne lastnine - presoja dejanskega stanja - odločba o premoženjskopravnem zahtevku - adhezijski postopek - materialna škoda
Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijane sodbe pravilno pojasnilo, da pravica do zasebnosti (kot tudi druge človekove pravice) ni absolutna, temveč je omejena s pravicami drugih oseb in v primerih, ki jih v tretjem odstavku 15. člena določa Ustava Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) in je koncept pričakovane pravice tisti, ki daje odgovor na vprašanje, v katerih primerih je treba zasebnosti zagotoviti pravno varstvo. V skladu s tem konceptom bo lahko predmet varstva tisto, kar skuša oseba ohraniti kot zasebno, vse dokler bo posameznik tako pričakovanje izrazil na navzven zaznaven način in bo to pričakovanje tudi objektivno opravičljivo. Pričakovanje pa ni objektivno opravičljivo takrat, ko stoji posameznikovi pravici do zasebnosti nasproti druga ustavno varovana pravica, ki ji je ob upoštevanju načela sorazmernosti treba dati prednost. Na splošno namreč velja, da čim manj intimno je področje zasebnosti, tem manjšo pravno zaščito uživa, ko pride v kolizijo z interesi in pravicami drugih oseb. Upoštevaje izpostavljeno je prvostopenjsko sodišče v točkah 5 in 6 izpodbijane sodbe tehtno, razumljivo in v zadostnem obsegu obrazložilo, zakaj so dokazi, pridobljeni s pomočjo oškodovančevih nadzornih kamer, dopustni. Ugotovilo je sicer, da je namestitev nadzornih kamer, ki snemajo dogajanje na javni cesti (ne glede na to, ali je kje nameščeno opozorilo o snemanju), konkretno A. A. ter posredovanje teh videoposnetkov sodišču, poseganje v zasebnost obdolženega, vendar je nato pravilno zaključilo, da se je obdolženi na posnetkih pojavljal le na javni površini, kjer pa pričakovanega obsega zasebnosti ni mogel biti deležen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00064346
ZPP člen 328, 328/1. ZNP člen 21, 37. ZVEtL-1 člen 3.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - vpis v zemljiško knjigo - popravni sklep - poprava očitne pisne pomote - pogoji za izdajo popravnega sklepa - razlogi za dovoljenost popravnega sklepa - pravna podlaga za izdajo sklepa - pritožba zoper popravni sklep
Dejstvo, da sodišče prve stopnje ni navedlo pravne podlage za svojo odločitev, še ni razlog za razveljavitev odločitve oziroma nanjo to ne vpliva. Pravna podlaga izpodbijanega sklepa v nepravdnem postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča (ki se je vodil po določbah ZVEtL-1, hkrati pa se uporabljajo tudi določbe SPZ, ki je glavni predpis, ki ureja lastninskopravna razmerja na nepremičninah) je določba 328. člena ZPP, ki se uporablja v skladu s 3. členom ZVEtL-1 in 37. členom ZNP. Ta določa, da lahko sodnik kadar koli popravi napake v imenih in številkah ter druge pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe (tu sklepa) z izvirnikom.
Izpodbijani popravni sklep v pisnih napakah predstavlja le izvedbo tehnične narave, gre za preimenovanje nepremičnine, stavbe v parcelo, potreben zaradi vpisa v zemljiško knjigo, in v ničemer ne posega vsebinsko v prejšnjega. Z izpodbijanim sklepom ni nič drugače odločeno, kot je predlagatelj opisal v predlogu sporno razmerje. Glede na to, da pritožnik ne trdi, da ne gre pri nepremičnin parc. št. 440/57 za (skupno) pripadajoče zemljišče, je izpodbijani sklep skupaj s prvotnim sklepom kvečjemu pritožniku v korist, saj se bo sedaj zgolj udejanjilo (z vpisom v ZK) tisto, kar je že bilo pravnomočno urejeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSK00065134
ZPP-UPB3 člen 8,39.
tožba na ugotovitev obstoja terjatve - sklepanje o dokazanosti - dokazna ocena - zloraba pravic - nemoralen in nedopusten namen pogodbe - cesijska pogodba - zloraba izvršbe - plačilo odvetniških stroškov
Upnik pri nobeni od spornih pogodb ni bil stranka in niti ne more poznati konkretnih dejstev in vsebine teh pogodb. Prav zato je treba siceršnjo strogost pri zahtevi po konkretizaciji navedb in dokaznih predlogov omiliti. Zadošča, da upnik poda navedbe o indicih, ki kažejo na zatrjevano dejstvo. Če ti tvorijo zaključen krog, lahko sodišče dejstva ugotovi z zadostno stopnjo prepričanja. Po drugi strani pa mora biti zato nasprotna stranka, ki z ustreznimi informacijami razpolaga, bolj aktivna, da bi lahko vzbudila dvom v zaključke sodišča.
Odnos oziroma zatrjevana zamera komandirja do tožnika ni upoštevna osebna okoliščina. Ker tožnik tako ni zatrjeval osebne okoliščine, na podlagi katere bi bila neenaka obravnava zakonsko prepovedana, je sodišče prve stopnje nepravilno štelo, da mora tožena stranka dokazati, da tožnika ni diskriminirala. Tožbeni zahtevek je tako neutemeljen že zato, ker tožnik ni navedel osebne okoliščine, na podlagi katere naj bi bil neenakopravno obravnavan, zato do prevalitve dokaznega bremena sploh ni prišlo.
Opis oškodovanca je v opisu dejanja v zasebni tožbi preveč posplošen, da bi na ravni utemeljenega suma izhajalo, da ima obdolženka v sporni objavi v mislih prav zasebnega tožilca, glede na to, da opis vsebuje kritiko večjega možnega kroga ljudi.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/3, 399/4-3, 406, 406/1-1. OZ člen 5.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - namen odpusta obveznosti - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - igre na srečo - zloraba pravice do odpusta obveznosti - načelo vestnosti in poštenja
Samo vestni in pošteni dolžniki so upravičeni do pravne dobrote odpusta obveznosti. Ko dolžnik vstopa v obligacijska razmerja, mora tako pri sklepanju le-teh, kot pri izvrševanju pravic in izpolnjevanju obveznosti iz teh razmerij spoštovati načelo vestnosti in poštenja (5. člen Obligacijskega zakonika). To pomeni, da ne zasleduje le svojih koristi pri izvrševanju svojih pravic, pač pa tudi koristi pogodbene stranke pri izpolnjevanju svojih obveznosti. Trošenje denarja v igralnicah, čeprav za manjše zneske 10,00 do 20,00 EUR, največ 100,00 EUR, namesto namenjenega za poplačilo obveznosti do upnikov, standarda vestnosti dolžnika, ki bi bila manifestirana v izraženi skrbnosti, zanesljivosti in preudarnosti dolžnika z občutkom moralne odgovornosti, zagotovo ne izpolnjuje.
Ker je torej v nasprotju s pritožbenim zatrjevanjem, sodišče prve stopnje ugotovilo, da je voznik pred vožnjo dne 31. 5. 2020, ki jo je opravil po naročilu in odredbi samostojnega podjetnika in pri kateri je prekrškovni organ ugotovil zgoraj povzete nepravilnosti samostojnega podjetnika opozoril na v tem postopku ugotovljene pomanjkljivosti (v zvezi s tedenskim počitkom, licenco, tehnično opremo in prevozno kartico), se pritožba neutemeljeno zavzema za zaključek, da je storilec izvedel vse ukrepe v okviru dolžnega nadzorstva.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00069863
ZKP člen 410, 410/1, 410/1-3, 413, 413/1. KZ-1 člen 300.
predlog za obnovo kazenskega postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - novi dokazi - kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - zakonski znaki
V skladu s prvim odstavkom 413. člena ZKP sme sodišče zahtevo za obnovo kazenskega postopka med drugim zavreči tudi, če nova dejstva in dokazi očitno niso taki, da bi se mogla na njihovi podlagi dovoliti obnova. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da med slednja spadata tudi nova dokaza, ki ju je predložil obsojenec. Ob tem je pravilno pojasnilo, da posnetek dogajanja na USB ključku, ki je že bil predložen tekom kazenskega postopka sodišču prve stopnje in dokazno ocenjen s strani sodišča, ni mogoče šteti za nov dokaz zgolj iz razloga, ker je novo predložen posnetek upočasnjen. Glede predloženega izvedeniškega mnenja sodnega izvedenca za področje preiskav fotografij ter posnetkov varnostnih kamer [...], izdelanega na podlagi prej omenjenega upočasnjenega posnetka pa je sodišče prve stopnje prepričljivo obrazložilo, zakaj ta dokaz ne bi pripeljal do ugodnejše odločitve za obsojenca. Obsojenec je namreč mnenja, da z udarcem po fotoaparatu in ne po roki uradne osebe, ni izpolnil zakonskih znakov kaznivega dejanja napada na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti po prvem odstavku 300. člena KZ-1. Vezano na to pa je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da se za napad po ustaljeni sodni praksi šteje vsakršna uporaba sile, usmerjene proti določeni osebi. Utemeljeno se je ob tem oprlo na sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. I Ips 87786/2010 z dne 12. 1. 2022, iz katere izhaja, da se kot zakonski znak obravnavanega kaznivega dejanja šteje vsaka nasilna uporaba fizične moči proti telesu uradne osebe.
zahteva za sodno varstvo - izrek opomina - pritožba prekrškovnega organa - dopustnost pritožbe
Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi plačilni nalog prekrškovnega organa sicer spremenilo, vendar ne tako, da bi ustavilo postopek, temveč le glede odločitve o sankciji.
Glede na navedeno vložena pritožba prekrškovnega organa v dani procesni situaciji ni dovoljena.
publicitetni učinek vpisa v sodni register - izbris subjekta iz sodnega registra brez likvidacije - sklep o obstoju izbrisnega razloga - pravica do pritožbe
Po določbi petega odstavka 8. člena ZSReg se nihče ne more sklicevati na to, da od dneva, ko je bil vpis posameznega podatka v sodni register ali predložitev listine sodnemu registru objavljena po prvem odstavku 43. člena tega zakona, ni poznal tega podatka in vsebine listin, na katerih temelji vpis tega podatka, ali vsebine listine, ki je bila predložena sodnemu registru, če zakon ne določa drugače. Pritožnik je bil seznanjen s sklepom o začetku postopka izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije z dnem objave na spletnih straneh AJPES in ker v roku dveh mesecev od objave sklepa o začetku izbrisa ni vložil ugovora, je sklep o začetku izbrisa z dne 8. 6. 2022 postal pravnomočen (26. 9. 2022). Na tej podlagi je registrsko sodišče v skladu s. 1. točko prvega odstavka 439. člena ZFPPIPP izdalo sedaj izpodbijani sklep, s katerim je ugotovilo, da obstaja razlog za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije.
Pritožnik, ki ta sklep izpodbija, bi moral za pridobitev položaja udeleženca v postopku (432. člen ZFPPIPP) in s tem upravičenca do vložitve pritožbe zoper sklep, da obstoji razlog za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije, najprej izpodbijati sklep o začetku postopka izbrisa. Ker ugovora ni vložil in je sklep o začetku postopka izbrisa postal pravnomočen, ni pridobil položaja udeleženca v postopku in s tem procesnega upravičenja za pritožbo zoper izpodbijani sklep.