dodelitev brezplačne pravne pomoči - predhodna pravnomočna odločitev o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v isti zadevi - zavrženje prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Toženka je tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči utemeljeno zavrgla, ker je bilo o prošnji za brezplačno pravno pomoč v isti kazenski zadevi že enkrat pravnomočno odločeno.
letna dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu - odmera dajatve - zastaranje odmere - tek zastaralnega roka - pretrganje zastaranja
Obveznost plačila letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu je nastala ob dnevu registracije oziroma podaljšanju veljavnosti prometnih dovoljenj za ta vozila.
Naznanitev storitve kaznivega dejanja ne predstavlja uradnega dejanja organa v smislu določbe 126. člena ZDavP-2. Takšna naznanitev namreč nima namena izterjave oziroma plačila davka, v konkretnem primeru letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu. Četudi bi takšno naznanitev storitve kaznivega dejanja sodišče upoštevalo kot dejanje, ki pretrga zastaranje v smislu 126. člena ZDavP-2, pa v obravnavanem primeru ni izpolnjen drugi (kumulativni) pogoj za pretrganje zastaranja po navedeni določbi, da je bil o tem dejanju zavezanec za davek obveščen.
Upravna organa sta imela v ugotovitvenem postopku dovolj podlage za odločitev. Ugotovila sta, da je za zdravstveno oskrbo tožnice, ki je noseča, tudi med prestajanjem zaporne kazni ustrezno poskrbljeno. Ker je tožnica v preteklosti že zlorabila prekinitev prestajanja zaporne kazni, je upravni organ tožničino prošnjo pravilno zavrnil.
izvolitev v sodniško funkcijo - obrazložitev odločbe - načelo enakosti
Narava odločanja v tovrstnih zadevah (izvolitev sodnika) je dejansko v pretežni meri strokovna, saj je izbira prijavljenih kandidatov po opravljenem razgovoru v pristojnosti tožene stranke. Že zato je sodna presoja v teh postopkih zadržana in usmerjena v presojo, ali obrazložitev izpodbijanega akta zadosti pogojem iz 214. člena ZUP.
Ne glede na to, da je Sodnemu svetu na podlagi 28. člena ZS dana pristojnost, da predlaga Državnemu zboru kandidata za izvolitev v sodniško funkcijo oziroma da ga sama imenuje v višji sodniški naziv, pa to ne pomeni, da je njegova presoja povsem prosta in da ne vključuje dolžnosti obrazložitve izpodbijanega akta.
Tožnikove navedbe, da je njegovo premoženjsko stanje tako slabo, da bi mu morala biti dodeljena BPP, so v tem postopku nerelevantne, saj je bila njegova prošnja zavržena, ker niso bile podane procesne predpostavke za njeno vsebinsko obravnavo zato, ker je bilo o prošnji za BPP v isti zadevi enkrat že odločeno. Iz navedenih razlogov se toženka niti ni mogla opredeliti do finančnega stanja prosilca in ne do tega, ali so podani vsebinski pogoji za dodelitev BPP. Organ, ki odloča o zahtevku v upravnem postopku, mora namreč skladno s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP najprej preizkusiti, ali zahteva izpolnjuje vse procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo, in če jih ne, mora zahtevo zavreči.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - očitno neizpolnjevanje pogojev za mednarodno zaščito - preganjanje - osebni razgovor - dokazno breme - subsidiarna oblika zaščite - resna škoda - ugotavljanje stanja v izvorni državi
Toženka ni imela dejanske podlage za oceno, da iz tožnikove prošnje nedvoumno izhaja, da je prišel v Slovenijo izključno iz ekonomskih razlogov (1. točka prvega odstavka 55. člena ZMZ). Prav tako ni mogla zavrniti prošnje kot očitno neutemeljene na podlagi 2. točke prvega odstavka 55. člena ZMZ, saj tožnikove navedbe v prošnji ne pomenijo dejstev, ki bi bila nepomembna ali zanemarljiva za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite. Izpodbijana odločba pa ima zakonito podlago v 3. točki prvega odstavka 55. člena ZMZ. Dejanja preganjanja državnih oblasti na Kubi v tožnikovem primeru namreč ne dosegajo ravni iz 1. in 2. alineje prvega odstavka 26. člena ZMZ. Tožnik ni navedel nobenega dejanja, ki bi bilo tako resno ali ponavljajoče, da bi pomenilo hudo kršitev človekovih pravic, ki jih ni mogoče omejiti, niti ni navedel zbira kakšnih različnih ukrepov v smislu 2. alineje omenjene določbe ZMZ. Intenzivnosti dejanj v tožbi niti ne omenja in jih zato tudi ne utemeljuje. Drugačen družbenopolitičen sistem na Kubi, ki v primerjavi z ureditvijo v Sloveniji morebiti pomeni več neposrednega nadzora nad državljani s strani državnih organov glede političnega prepričanja posameznikov, kar vključuje enostrankarski sistem, več nadzora nad svobodo potovanja in večje omejitve pri pridobivanju zasebne lastnine, pa glede na odsotnost tožnikovih argumentov o tem, da gre za prepričljiv subjektivni strah pred posledicami hudih kršitev njegovih pravic v smislu prvega odstavka 26. člena ZMZ, ne pomeni preganjanja v smislu te določbe.
ZMZ loči med izjavo prosilca in osebnim razgovorom. Vendar pa opustitev osebnega razgovora v konkretnem primeru ne pomeni absolutne bistvene kršitve določb postopka, kajti tožnik je imel možnost podati pravno relevantna dejstva ob podaji prošnje za mednarodno zaščito, ko ga je zastopal pooblaščenec. Sicer pa v tožbi ne podaja nobenih konkretnih navedb, s katerimi bi sodišče prepričal, da je opustitev osebnega razgovora lahko vplivala na zakonitost odločitve.
Dokazno breme v postopku odločanja o prošnji za mednarodno zaščito je (še posebej, ko tožnika zastopa kvalificirani pooblaščenec) deljeno med prosilca in toženko in ga torej ne nosi samo toženka.
Glede zavrnitve prošnje za subsidiarno zaščito sodišče ugotavlja, da je v obravnavani zadevi možno izpodbijano odločbo presoditi (kvečjemu) z vidika druge alineje 28. člena ZMZ v delu, ki se nanaša na nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kazen prosilca v izvorni državi, kajti splošno znano dejstvo je, da na Kubi ni notranjega ali mednarodnega oboroženega spopada, tožnik pa ne navaja, da mu v primeru vrnitve na Kubo grozi smrtna kazen ali usmrtitev. Ker tožnik v upravnem postopku in tudi v upravnem sporu ni predložil nobenih informacij o stanju v izvorni državi, ki bi jih bilo mogoče povezati z nevarnostjo, da bi utrpel resno škodo, dejstvo, da toženka pred izdajo izpodbijane odločbe ni ugotavljala informacij o stanju v izvorni državi z vidika druge alineje 28. člena ZMZ, v konkretnem primeru ne pomeni kršitve zakona.
letna dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu - odmera dajatve - zastaranje odmere - tek zastaralnega roka - pretrganje zastaranja
Naznanitev storitve kaznivega dejanja ne predstavlja uradnega dejanja organa v smislu določbe 126. člena ZDavP-2. Takšna naznanitev namreč nima namena izterjave oziroma plačila davka, v konkretnem primeru letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu. Četudi bi takšno naznanitev storitve kaznivega dejanja sodišče upoštevalo kot dejanje, ki pretrga zastaranje v smislu 126. člena ZDavP-2, pa v obravnavanem primeru ni izpolnjen drugi (kumulativni) pogoj za pretrganje zastaranja po navedeni določbi, to je, da je bil o tem dejanju zavezanec za davek obveščen.
ZUP člen 260, 260-1, 260-5. Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. 7. 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 54, 54/3.
sofinanciranje iz javnih sredstev - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi
Postopek je bil obnovljen, ker je upravni organ izvedel za nova dejstva in ker je po ponovnem pregledu vloge ugotovil, da je izjava, da se operacija, ki je predmet vloge, ne financira iz kohezijskega sklada in ni vključena v operativni program razvoj okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, neustrezna ter vloga ne izpolnjuje pogojev javnega razpisa. Po dokončnosti sklepa so bili torej najdeni novi dokazi, izvedelo pa se je tudi za nova dejstva, na podlagi katerih bi prišlo do drugačne odločitve, če bi bila ta dejstva in dokazi znani in uporabljeni pri izdaji navedenega sklepa.
Ker je bilo za tožnico na podlagi podatkov ugotovljeno, da dela večje, ponavljajoče napake, da pri delu ne kaže potrebne skrbnosti, da rezultati njenega dela pomembno odstopajo od dela drugih sodnikov v negativni smeri, je tožena stranka lahko sprejela oceno, da tožnica ne ustreza sodniški službi.
Toženka tožniku neutemeljeno očita splošno neverodostojnost. Iz izpodbijane odločbe ni razvidno, da bi pri presoji tega elementa upoštevala (tedanjo) mladoletnost tožnika. V tej luči in ob upoštevanju, da je tožnik navedel, da je imel doma družinske težave, po presoji sodišča od njega ni mogoče pričakovati, da bo situacijo pojasnil in o družinskim težavah obširno in natančno odgovarjal uradni osebi že ob prvem srečanju z njo brez ustrezne obravnave. Osebam, pri katerih obstaja sum, da so bile trpinčene oziroma zlorabljene, še zlasti mladoletnim, bi moral namreč organ zagotoviti posebno obravnavo ob sodelovanju ustrezne usposobljene osebe.
Družinske težave, kot jih zatrjuje tožnik, ne pomenijo preganjanja v smislu ZMZ, torej preganjanja, ki bi temeljilo na rasi, veri, narodni pripadnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali določenem političnem prepričanju. Praksa EU sicer ni enotna, vendar pa se mednarodna zaščita priznava v glavnem v zvezi z nasiljem nad ženskami (kot posebno družbeno skupino), ne pa v zvezi z nasiljem staršev nad otroki. Prav tako v konkretni zadevi ni izkazano, da bi tožnik po vrnitvi v izvorno državo, sedaj ko je že polnoleten, bil (ponovno) potencialna žrtev trgovine z ljudmi. Pač pa sodišče v zvezi z vprašanjem, ali je podana pravica tožnika do subsidiarne zaščite, ugotavlja, da je toženka preuranjeno zaključila, da ne obstaja utemeljen razlog, da bi bil tožnik ob vrnitvi v izvorno državo soočen z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo, kot jo določa druga alineja 28. člena ZMZ. Glede vprašanja obstoja družinskega nasilja bi namreč toženka morala v postopku razčistiti oziroma ugotoviti intenzivnost maltretiranja tožnika s strani očeta ter raziskati, kakšne so realne možnosti, da bi bil tožnik na Kosovem deležen ustrezne zaščite.
ZVO-1 člen 9, 9/2, 110a, 110a/2, 110d, 156, 156/1, 157, 157/1,157/1-1, 157a. Pravilnik o skladiščenju izrabljenih gum člen 1, 7, 7/7. Uredba o odpadkih člen 21.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - odlaganje odpadkov - odstranitev odloženih odpadkov - okoljska škoda - inšpekcijski zavezanec
Kot registrirani predelovalec odpadkov ter s tem kot povzročitelj obremenitve se tožnik šteje za imetnika odpadkov, ki je tako v času veljavnosti okoljevarstvenega dovoljenja kot tudi po njegovem prenehanju dolžan upoštevati določbe o shranjevanju in skladiščenju odpadkov ter o njihovi obdelavi z namenom, da se prepreči okoljska škoda, ki grozi.
Ker je po ZVO-1 ukrepe za preprečitev okoljske škode, ki grozi, dolžan v prvi vrsti sprejeti povzročitelj obremenitve, ta pa je v obravnavanem primeru znan, je inšpektor ravnal pravilno, ko je ukrepe za preprečitev grozeče škode naložil tožniku kot povzročitelju obremenitve. Občina bi kot lastnica zemljišč bila dolžna na podlagi 157 a. člena ZVO-1 nositi stroške odstranitve odpadkov le v primeru, ko bi odpadke nezakonito odložil neznani povzročitelj obremenitve.
ZDRS člen 13. Uredba o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 13. člena ZDRS člen 2, 12. ZUP člen 67, 67/1, 67/2, 222, 222/1, 222/4.
sprejem v državljanstvo - izredna naturalizacija - razlogi na področju šolstva - vezanost na zahtevek stranke - zahteva za dopolnitev nepopolne vloge - instrukcijski rok
Tožnica je sama zaprosila za sprejem v državljanstvo z izredno naturalizacijo na podlagi 13. člena ZDRS, in sicer iz razlogov na področju šolstva, tega svojega zahtevka pa pozneje ni modificirala oziroma naknadno spremenila, četudi jo je toženka, ki je na zahtevek stranke v postopku vezana, seznanila z negativnim obrazloženim mnenjem pristojnega resornega organa za področje šolstva. Ob upoštevanju obrazloženega negativnega mnenja MIZKŠ je Vlada RS ugotovila, da za tožnico ne obstaja interes Republike Slovenije za sprejem v državljanstvo z izredno naturalizacijo. Zato je toženka pravilno ugotovila, da pogoji za sprejem tožnice v slovensko državljanstvo niso podani, in je prošnjo utemeljeno zavrnila.
S tožbenim ugovorom, da je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka, ker da toženka tožnice ni pozvala k dopolnitvi nepopolne vloge v roku 5 delovnih dni iz 1. odstavka 67. člena ZUP, se sodišče ne more strinjati, saj gre za instrukcijski rok, s katerim pa zakonodajalec upravnih organov ni kakorkoli prekludiral glede (morebitne omejitve) možnosti sprejema različnih možnih vsebinskih ali procesnih odločitev.
evidentiranje urejene meje - predlagana meja - sprožitev sodnega postopka - domneva strinjanja s predlagano mejo
Z izpodbijano odločbo je bila evidentirana meja med zemljiščema, s katero se tožnica ni strinjala, vendar glede navedene meje ni sprožila sodnega postopka, čeprav je bila nanj napotena. GURS je torej imel v določbi četrtega odstavka 39. člena ZEN pravno podlago za domnevo, da tožnica soglaša s potekom predlagane meje glede navedene parcele.
URS člen 2, 74. EZ člen 64n. Uredba o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov energije člen 8.
finančna podpora proizvajalcem električne energije - sprememba višine finančne podpore - pridobljene pravice - poseg v pridobljene pravice - načelo zaupanja v pravo
Ni utemeljen tožbeni očitek, da je bilo v zadevi kršeno načelo zaupanja v pravo kot eno izmed načel pravne države iz 2. člena Ustave, ki osebam zagotavlja, da jim država ne bo arbitrarno poslabšala njihovega pravnega položaja. Ustava namreč ne zagotavlja nespremenljivosti predpisov. Pogoji za pridobitev določenih pravic ali njihov obseg se torej lahko spremenijo, posameznik pa se ne more zanašati na to, da se trenutno veljavni predpis, ki bi mu ob izpolnjevanju predpisanih pogojev omogočal uveljavljanje določene pravice, ne bo spremenil.
Banka Slovenije - odločba o izrednih ukrepih - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - obvestilo na spletni strani - imetniki delnic - imetniki obveznic - sodno varstvo zoper odločbo Banke Slovenije - aktivna legitimacija - upravni akt - zavrženje tožbe - pravica do povrnitve škode - informacije o banki - ocena vrednosti premoženja banke - stečaj banke
Prvi odstavek 17. člena ZUS-1 se v postopku sodnega varstva po določbah ZBan-1 ne uporablja.
Izpodbijana odločba je upravna odločba. Obstoj upravnega akta preprečuje vložitev tožbe po 4. členu ZUS-1. Navedeno veja tudi, ko tožnik po specialni zakonski ureditvi nima legitimacije za vložitev tožbe na odpravo oziroma na ugotovitev nezakonitosti upravnega akta. Tožba na odpravo oziroma ugotovitev nezakonitosti odločbe o izrednih ukrepih je zato tudi na podlagi 4. člena ZUS-1 nedopustna.
Tožnice kot imetnice obveznic oziroma delnic, na katere se nanaša izpodbijani ukrep, niso aktivno legitimirane za vložitev tožbe proti odločbi kot upravnem aktu v smislu določb ZUS-1 z ozirom na specialno ureditev v prvem odstavku 347. člena ZBan-1, po katerem lahko tožbo proti odločbi Banke Slovenije vloži banka. Tožnice so po določbah ZBan-1 legitimirane za vložitev tožbe na povrnitev škode, ki jim je nastala zaradi ukrepa. Zahtevajo lahko razliko med škodo, ki jim je nastala z odvzemom upravičenj, ki jih imajo kot imetniki obveznic in/ali delnice in med višino poplačila, do katere bi bile kot imetniki obveznic oziroma delnic upravičene v primeru stečaja banke, torej povrnitev škode, ki jim je nastala zaradi ukrepa in s tem tiste škode, ki jim je nastala zaradi odločbe. V konkretnem primeru ni povsem izključena tudi presoja upravičenosti ukrepa in s tem presoja zakonitosti izdane odločbe.
Z navedbami, s katerimi utemeljuje kršitev ustavne pravice do sodnega varstva, tožeča stranka ne prepriča in ne pove, v čem bi bil njen položaj v primeru upravnega spora boljši od tistega, ki ga ima v primeru zahteve za povrnitev škode iz 350.a člena ZBan-1. Vprašanje dostopa do informacij o banki, ki so potrebne za oceno vrednosti premoženja banke v primeru stečaja, se rešuje v okviru splošnih pravil o dostopu do informacij za namene pravdnega postopka. Sodišče tožbenim navedbam o neustavnosti zakonske ureditve v pogledu sodnega varstva ni moglo slediti in zato tudi ni sledilo predlogu, da se zahteva presoja ustavnosti zadevnih določb pred Ustavnim sodiščem.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 2/3, 6, 6/1, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 3, 3/3, 13.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - izčrpanost pravnih sredstev - zavrženje tožbe
Ker v obravnavani zadevi ni bila izčrpana pritožba, zoper izpodbijani sklep upravni spor ni dopusten (prvi odstavek 6. člena ZUS-1). Izpodbijani sklep kot prvostopenjski upravni akt, zoper katerega ni bila izčrpana pritožba, pa tako ni upravni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Zato je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ob tem ko mora na tak razlog paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka, tožbo moralo zavreči.
ZKme-1 člen 54, 56. ZUP člen 9, 237, 237/2, 237/2-7. Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 5, 5/3, 30.
neposredna plačila v kmetijstvu - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja stranke - bistvena kršitev pravil postopka - izplačilo sredstev
Obrazložitev odločbe je v tolikšni meri nepregledna in pomanjkljiva, da se zaradi tega odločbe materialnopravno ne da preizkusiti, to pa predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
Toženka je kršila pravila postopka, s tem ko tožnici pred odločitvijo v zadevi ni dala možnosti izjave o odločilnih dejstvih. Dajanje možnosti dopolnjevanja oziroma pojasnjevanja vloge in sodelovanja na sestanku ne predstavlja zagotavljanja sodelovanja stranke v posebnem ugotovitvenem postopku tako, kot zahteva načelo zaslišanja stranke, to je da (med drugim) stranka sodeluje pri izvajanju dokazov v postopku ter se pred odločitvijo v zadevi izreče o rezultatih ugotovitvenega postopka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženje prosilca - lastništvo nepremičnine - razpolaganje z nepremičnino - družinski član prosilca
Pod premoženje je mogoče uvrstiti tudi solastniški delež na stanovanju, ki tožnici nesporno pripada. Tožnica s četrtinskim deležem solastne nepremičnine lahko prosto razpolaga in ga tudi proda. Razlogi, zakaj slednjega ne bi želela storiti, pa na višino njenega ugotovljenega premoženja ne vplivajo.
brezplačna pravna pomoč - načelo zaslišanja stranke - bistvena kršitev določb postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - napačna uporaba materialnega prava
V obravnavanem primeru tožnik ni imel možnosti, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki jih je tožena stranka ugotovila v postopku, saj ga ni seznanila z okoliščinami, ki jih je navedel ZPZK Dob in ki so pomembne za odločitev, saj jih je upoštevala pri odločanju, zato je storjena bistvena kršitev pravil postopka, saj gre za ključne okoliščine, ki vplivajo na odločitev. Zato je v posledici ostalo tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, kar ima lahko za posledico tudi napačno uporabo materialnega prava.
ZKme-1 člen 45, 45/1, 45/3. Uredba Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete člen 50, 51, 73.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - obnova postopka po uradni dolžnosti - rok za obnovo postopka - vrnitev preveč plačanih sredstev
Prvostopenjski organ je začel postopek obnove po uradni dolžnosti pravočasno (izpodbijana odločba je bila izdana 15. 4. 2013), in sicer v roku petih mesecev od pravnomočnosti odločbe z dne 27. 12. 2012, ki je postala pravnomočna 23. 1. 2013.
Po šestem odstavku 73. člena Uredbe Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 je v primeru uporabe določb Naslova IV vračilo neupravičenih plačil mogoče le v okviru obdobja štirih let. Takega roka pa pri določanju obveznosti vračila neupravičenih sredstev prvostopenjski organ, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, ni upošteval, zato je njegova odločitev v izpodbijani 5. točki izreka nezakonita.