izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlogi na strani delodajalca – bistveno manjše plačilo za delo – nepravočasno izplačilo plač
S strani delavca podano odpoved pogodbe o zaposlitvi je treba upoštevati tako, kot je bila podana. Ni podlage za to, da bi delodajalec sam presodil, da je delavec pri izredni odpovedi prekoračil rok za odpoved, da ni izvedel predhodnega postopka pred odpovedjo, oziroma da odpovedni razlogi ne obstajajo, in da bi po takšni presoji izredno odpoved preoblikoval v redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Tožena stranka tožeči stranki v obdobju šestih mesecev ni izplačala plačila za delo ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podala tožeča stranka toženi stranki, zakonita, četudi je bila podana pred iztekom 8 dnevnega roka.
V predlogu za oprostitev plačila sodne takse je tožnik navedel zgolj, da je slabega premoženjskega stanja, v predlogu priloženi izjavi o premoženjskem stanju pa ni navedel dohodka iz kmetijstva, niti vrednosti njemu in ženi lastnih nepremičnin. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno upoštevalo vrednost nepremičnin po podatkih GURS, katere je pridobilo po uradni dolžnosti, in na podlagi teh podatkov in iz podatkov o višini pokojnin tožnika in njegove žene upravičeno štelo, da s plačilom sodne takse ne bo ogroženo preživljanje tožnika in njegove žene.
Pritožba pa utemeljeno graja neskladnost sprejete odločitve prvostopnega sodišča z drugim odstavkom 155. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS) o prepovedi povratne veljave pravnih aktov. Sodišče prve stopnje je skladno s prehodno določbo 33. člena ZFPPIPP–A odločitev o nadaljevanju postopka oprlo na spremenjeno določbo šestega in sedmega odstavka 442. člena zakona, saj je bila družba iz sodnega registra izbrisana po uveljavitvi novele. Upoštevalo je dejstvo, da je imel družbenik, ki je iz družbe izstopil dne 20. 3. 2009, v zadnjih dveh letih pred izbrisom družbe iz sodnega registra, položaj njenega družbenika.
Takšna odločitev prvostopnega sodišča pa je v nasprotju z Ustavno odločbo U-I-285/10 z dne 7. 6. 2012. ZFPPIPP, Ur. l. št. 126 z dne 31. 12. 2007 je v 1. točki sedmega odstavka 442. člena določal, da je aktivni družbenik oseba, ki je imela ob prenehanju izbrisane osebe položaj njenega družbenika. ZFPPIPP- A, Ur. l. št. 40, 29. 5. 2009 je besedilo „ob prenehanju“ nadomestil z besedilom „v zadnjih dveh letih pred prenehanjem“ in v prehodni določbi drugega odstavka 33. člena določil, da se spremenjeni sedmi odstavek uporablja za gospodarske družbe, ki so izbrisane iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi tega zakona.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog – prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas - načini prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi
Tožnica je sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas, v kateri je bil čas določljiv: vrnitev delavke, ki jo nadomešča z bolniškega dopusta. Odsotna delavka se še ni vrnila na delo, zato za prenehanje pogodbe o zaposlitvi tožnice ni bilo zakonite podlage.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja – rok za sodno varstvo
Rok za vložitev tožbe po tretjem odstavku 204. člena ZDR je prekluzivnega značaja in začne teči, ko je delavec nedvoumno, jasno in določno obveščen o odpovedi oziroma prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, ki pomeni tudi prenehanje delovnega razmerja. Glede na zahtevo po pisnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi (prvi odstavek 86. člena ZDR) rok za tožbo praviloma začne teči z vročitvijo pisne listine o odpovedi oziroma prenehanju pogodbe o zaposlitvi, lahko pa tudi na podlagi ustnih izjav ali konkludentnih ravnanj delodajalca, ki ne dopušča nobenega dvoma, da je delodajalec delavcu prekinil pogodbo o zaposlitvi.
krajevna pristojnost – sklep o nepristojnosti – izključna krajevna pristojnost
Sodišče prve stopnje se ne bi smelo po uradni dolžnosti izreči za krajevno nepristojno, ker za reševanje te zadeve ni predpisana izključna krajevna pristojnost drugega sodišča.
plačilo stroškov upravljanja in obratovanja – etažni lastnik – etažna lastnina
Toženka ni etažna lastnica stavbe. Glede na to, da je plačilo stroškov upravljanja ter obratovanja večstanovanjske stavbe zakonska obveznost etažnih lastnikov, je zahtevek upravičeno zavrnjen.
SZ-1 člen 25, 25/1, 25/4, 30, 30/1, 30/2. SPZ člen 117. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-10. ZPP člen 457, 457/1.
oprostitev plačila sodnih taks - pravica do pritožbe - sklep procesnega vodstva - poziv na dopolnitev predloga
Razlikovanje med rednim vzdrževanjem in investicijskim vzdrževanjem je pomembno le, če gre za skupne dele tistih stavb, ki niso večstanovanjske stavbe
Etažni lastniki so odgovorni za plačilo vseh stroškov upravljanja, med katere spadajo stroški rednega vzdrževanja in stroški investicijskega vzdrževanja, ter drugih stroškov, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe. Za plačilo stroškov, ki so posledica veljavno sprejetih sklepov, odgovarjajo etažni lastniki ne glede na to, ali so glasovali proti predlaganim sklepom.