Tudi javni skladi se morajo v razmerjih s potrošniki podrediti pravu varstva potrošnikov in se ne smejo posluževati (nepoštenih) poslovnih praks, ki jih ZVPot preganja.
VARSTVO POTROŠNIKOV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0015901
ZVKSES člen 16, 16/5, 16/5-2. ZGO-1A člen 97, 97/1. ZPP člen 367a, 367c.
predlog za dopustitev revizije - varstvo kupcev stanovanj – rok za izročitev nepremičnine – predložitev dokaza o odpravi pomanjkljivosti – obstoj sodne prakse - predlog za dopustitev revizije
Na vprašanje pravilne razlage določbe iz druge alineje petega odstavka 16. člena ZVKSES, je Vrhovno sodišče že odgovorilo v odločbi II Ips 97/2011 z dne 6. 12. 2012. Po presoji Vrhovnega sodišča odredbo o odpravi pomanjkljivosti v smislu druge alineje petega odstavka 16. člena ZVKSES v zvezi s 97. členom ZGO-1, kot je veljal ob uveljavitvi ZVKSES, predstavlja že ugotovitev komisije za tehnični pregled, ki izhaja iz zapisnika o tehničnem pregledu in ne šele odločba pristojnega upravnega organa.
POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015633
ZVPot člen 1, 1/3, 1/4, 41. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija – pogodba o prodaji stanovanja – zamuda z izročitvijo – pogodbena kazen – soglasje kupca za izročitev stanovanja z zamudo – obresti od preplačila – varstvo potrošnikov – javni sklad kot prodajalec – opravljanje pridobitne dejavnosti – uporaba ZVPot
Revizija se dopusti glede vprašanj, ali je tožnik z zaprosilom za soglasje z dne 7. 6. 2005 privolil, da se mu stanovanje izroči šele 7. 6. 2005; ali za toženo stranko veljajo določbe ZVPot in ali je tožena stranka pogojevala izročitev stanovanja s predhodnim plačilom kupnine.
POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0015475
Direktiva 1999/44 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. 5. 1999 o nekaterih vidikih prodaje potrošniškega blaga in s tem povezanih garancijah člen 3, 3/6. OZ člen 458, 458/3, 459, 459-3. ZVPot člen 20, 37, 37/2-3, 37/4.
potrošniška prodajna pogodba - garancija za brezhibno delovanje stvari - obvezna garancija - razveza pogodbe - zahteva za zamenjavo stvari - nepomembna napaka - klikanje sklopke
Tožnikov avtomobil nedvomno ima hibo, pomanjkljivost. Vendar sodeč po dejanskih ugotovitvah nižjih sodišč ta ni takšne narave, da bi lahko imela za posledico odstop od prodajne pogodbe in kondikcijo plačane kupnine. Dejstvo, da zaradi pokanja oziroma klikanja sklopke ne trpita ne uporabnost ne varnost avtomobila in je sporno vozilo mogoče brez težav uporabljati v skladu z njegovim namenom, razkriva, da gre za malenkostno, nepomembno napako oziroma neskladje s pogodbo. Tovrstne napake pa v skladu z načelom de minimis non curat lex kljub eventualnim nevšečnostim, ki jih utegnejo povzročiti, nimajo vpliva ne na veljavnost prodajne pogodbe ne na zahtevke, ki bi temeljili na njeni razvezi.
ZP-1 člen 136, 136/1-1, 156, 156-1. ZVPot člen 16, 21, 77, 77/1-7, 77/2.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška – varstvo potrošnikov – garancija za brezhibno delovanje stvari
Zakonski znaki prekrška po 7. točki prvega odstavka 77. člena ZVPot oziroma po drugem odstavku 77. člena ZVPot, v zvezi s prvim odstavkom 16. člena tega zakona, so podani tudi, če je prekršek storjen proti pravni osebi.
Naročnik (potrošnik) lahko ob vsaki spremembi pogojev odstopi od pogodbe, če mu sprememba ne ustreza; pri nepošteni spremembi pa je glede na kogentnost določb o varovanju potrošnikov kot šibkejše stranke nujno, da je poleg individualnega varstva zagotovljeno še varstvo v javnem interesu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VS0014460
ZVPot člen 41, 41/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija – pogojevanje izročitve stanovanja – vnaprejšnje plačilo kupnine – plačilo obresti od predplačil - varstvo potrošnikov – javni sklad kot prodajalec – opravljanje pridobitne dejavnosti – uporaba ZVPot – pomembno pravno vprašanje
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja ali za toženo stranko veljajo določbe ZVPot, ter glede pravnega vprašanja ali je tožena stranka v konkretnih primerih pogojevala izročitve stanovanj s predhodnim plačilom kupnine.
prodaja nepremičnine - pogojevanje prodaje proti vnaprejšnjemu plačilu kupnine - vsiljevanje prodajnih pogojev – plačilo obresti od predplačil – varstvo potrošnikov
Čim je imel kupec ob možnosti nakupa z vnaprejšnjim plačilom kupnine tudi kakšno drugačno možnost nakupa (na primer s plačilom ob prevzemu blaga), ne gre za vsiljevanje prodajnih pogojev oziroma pogojevanje prodaje proti vnaprejšnjemu plačilu kupnine v smislu prvega odstavka 41. člena ZVPot.
Oglaševanje izdelkov z dvojnim označevanjem cen, pri katerem je pred višjo ceno navedena beseda „namesto“, pod njo pa nova, nižja cena, pri tem pa se predmetni izdelki po višjih cenah, označenih z besedo „namesto“, niso nikoli prodajali, je zavajajoče oglaševanje v smislu določb 12. b člena ZVPot. Takšno oglaševanje zbuja vtis navidezne razprodaje, kar pa lahko vpliva na odločitev potrošnika o nakupu.
V obravnavani zadevi je na podlagi v upravnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja, na katerega je Vrhovno sodišče vezano, sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, to je določbo 13. člena Zakona o tržni inšpekciji, ko je na podlagi ugotovitve, da je revidentka s pomanjkljivo objavo razprodaje kršila določbo 25. člena Zakona o varstvu potrošnikov, revidentki naložilo, da pomanjkljivosti odpravi z dopolnitvijo objave razprodaje s krajem razprodaje in drugimi pogoji razprodaje.
zavajajoče oglaševanje – ukrep tržnega inšpektorja – oglaševanje prodaje zbirke – pogodba na daljavo
Iz oglaševanja zbirke, ki jo potrošnik prejema ločeno po poštnih paketih, mora biti jasno razvidno število vseh paketov, cena posameznega paketa ter cena celotne zbirke. Če ti podatki iz oglaševalskega gradiva niso znani, gre za zavajajoče oglaševanje, saj je potrošnik glede obsega zbirke in njene končne cene lahko preslepljen z nizko ceno posameznih paketov.
ZUS-1 člen 59, 85, 85/1-1. ZTI člen 13. ZIN člen 33.
ukrep tržne inšpekcije – označevanje proizvodov
Tudi po presoji Vrhovnega sodišča tožena stranka z navedbami, da je sledila označitvi proizvajalca ter izgledu izdelka, ne more uspešno izpodbiti inšpektorjeve ugotovitve, da je ta del copat narejen iz tekstila oziroma da je oznaka „drugi materiali“ nepravilna, torej ni izkazala, da bi bilo materialno pravo zmotno uporabljeno in zato inšpektorjev ukrep neutemeljen.
ZP-1-UPB3 člen 156, 156-1. ZVPot člen 12, 12a, 77, 77/1-3.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - nedostojno oglaševanje
Prepovedne norme 12. in 12.a člena Zakona o varstvu potrošnikov, ki se nanašajo na (nedostojno) oglaševanje blaga in storitev, ne posegajo v obseg avtorskega delovanja, niti v pravice avtorja oziroma naročnika do objave, niti v distribucijo oglaševanega blaga.
ZVPot člen 12b, 43b, 43b/1, 73. ZUS-1 člen 92, 107.
zavajajoče oglaševanje – ukrep tržnega inšpektorja – oglaševanje prodaje zbirke – sklepanje pogodbe na daljavo
Iz oglaševanja zbirke, ki jo potrošnik prejema ločeno po poštnih paketih, mora biti jasno razvidno število vseh paketov, cena posameznega paketa ter cena celotne zbirke. Če ti podatki iz oglaševalskega gradiva niso znani, gre za zavajajoče oglaševanje, saj je potrošnik lahko preslepljen z nizko ceno posameznih paketov.
varstvo potrošnikov - pojem podjetja po ZVPot - opravljanje pridobitne dejavnosti - enkraten posel
Za presojo utemeljenosti zahtevka za plačilo obresti po 41. členu ZVPot je med drugim odločilno, ali se toženec šteje za podjetje po ZVPot, saj ZVPot ureja pravice potrošnikov pri različnih oblikah trženja blaga in storitev s strani podjetij. Bistven pogoj je opravljanje pridobitne dejavnosti; enkraten posel (projekt) ne pomeni opravljanja dejavnosti, pa čeprav je pri tem šlo za sklenitev več samostojnih pogodb z različnimi osebami.
ukrep tržnega inšpektorja – opredelitev oglaševanja – zavajajoče oglaševanje – oglaševanje zdravilnih učinkov proizvoda, čeprav ne gre za zdravilo
Če gre za oglaševanje, ki reklamira zdravilne učinke proizvoda, ki ni registriran kot zdravilo, gre za kršitev ZVPot, ker je tako oglaševanje artiklov zavajajoče.
pravna opredelitev prekrška – potrošniški krediti – izračun efektivne obrestne mere – stroški, ki niso skupni stroški kredita - razveljavitev določbe zakona - sprememba določbe zakona
Zaračunavanje fiktivne članarine po pogodbah o kreditu ni razveljavilo ali spremenilo določbe 4. točke 18. člena ZpotK na tak način, da bi bila omenjeni zakonski določbi popolnoma odvzeta njena veljava z novo pogodbeno določbo ali da ne bi šlo več za isto zakonsko določbo, ampak je bilo takšno ravnanje storilcev prekrška v nasprotju z navedeno zakonsko določbo.
Kaznovalna določba 5. točke 1. odstavka 26. člena ZPotK (ki kot prekršek določa ravnanje dajalca kredita, ki izračunava efektivno obrestno mero ali skupne stroške kredita v nasprotju z določbami ZPotK) je v razmerju do določbe 8. točke 1. odstavka 26. člena ZPotK (da je prekršek, če kreditna pogodba vsebuje določilo, ki bi v škodo potrošnika razveljavilo ali spremenilo katerokoli določilo ZpotK) lex specialis.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS0010813
ZVPot člen 23, 24, 25, 25/2 ZOR člen 17, 103, 105, 307, 307/1.ZPP člen 185, 185/2.
privolitev stranke v spremembo tožbe – prodaja nepremičnine – cena stanovanja – varstvo potrošnikov – prodaja blaga pod enakimi pogoji – vrnitev dela kupnine – obstoj ničnosti – odškodninski zahtevek
Nična je pogodba že od samega začetka, tožnica pa ob istočasnem vztrajanju pri veljavnosti pogodbe (sicer pod drugačnimi pogoji) z zatrjevanjem ničnosti pogodbenih pogojev po 23. in 24. členu ZVPot uveljavlja naknadno ničnost, do katere naj bi prišlo (šele) potem, ko je prodajalec sklenil druge pogodbe za podajo stanovanj po za kupca ugodnejši ceni. Tudi ni mogoče govoriti o kakšni delni ničnosti, saj je ta omejena na primere, ko gre za ničnost nebistvenih, postranskih pogodbenih klavzul (105. člen ZOR), kar pa cena v prodajni pogodbi ni.
Dejanske trditve tožnice v postopku pred sodiščem prve stopnje v smeri znižanja kupnine oziroma njene delne vrnitve, ker jo je plačala že v celoti, niso dajale podlage za presojo utemeljenosti uveljavljanega tožbenega zahtevka na odškodninski podlagi. Čeprav bi se lahko določene trditve nanašale na nedopustno škodno ravnanje tožene stranke pri sklepanju pogodbe, tožnica ni zahtevala povrnitve škode, pač pa zaradi prilagoditve pogodbe pogojem, kot so jih imeli drugi kupci podobnih stanovanj v objektu, vrnitev dela kupnine.