• Najdi
  • <<
  • <
  • 13
  • od 14
  • >
  • >>
  • 241.
    VDS sklep Psp 63/2006
    4.10.2006
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
    VDS04002
    ZPPPAI člen 9, 12, 9, 12. ZUS člen 1, 1/2, 3, 1, 1/2, 3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-4, 350, 350/2, 366, 339, 339/2, 339/2-4, 350, 350/2, 366. ZUP člen 2, 171, 207, 207/1, 210, 211, 212, 213, 214, 215, 216, 217, 218. ZDSS-1 člen 7, 7.
    stvarna pristojnost sodišča
    Ker je subsidiarni prevzemnik obveznosti, ki bodo nastale za izplačilo odškodnin po ZPPPAI Republika Slovenija, ki je subjekt javnega prava, gre v primeru odškodnin za poklicno bolezen po ZPPPAI zaradi varstva javnega interesa po naravi stvari za upravno stvar po določbi 2. odstavka 2. člena ZUP in s tem v zvezi za pristojnost upravnega, ne pa socialnega sodišča, saj ni podana nobena izmed naveznih okoliščin iz 7. člena ZDSS-1.

    Postopek sporazumevanja za priznanje odškodnin v ZPPPAI ni posebej urejen, posebne določbe ima šele ZOPDA, ki v 15. členu določa, da se v postopkih sporazumevanja za priznanje odškodnine, ki so se začeli pred njegovo uveljavitvijo, uporabijo določbe ZPPPAI. Ker pa ZPPPAI posebnih postopkovnih določb ni imel, bi bilo potrebno odločati na podlagi ZUP. Čeprav je mnenje zdravnikov, članov interdisciplinarne komisije, pridobljeno za uveljavljanje neke kasnejše pravice, pa ni upravni akt oz. upravna odločba, temveč javna listina, saj ga ni izdal pristojni organ za odločanje o upravni stvari - pravici do odškodnine oz. pravici do pokojnine pod posebnimi pogoji - in tudi nima sestavnih delov odločbe, kot jih določa ZUP.

     
  • 242.
    VSL sklep I Kp 709/2006
    4.10.2006
    kazensko materialno pravo
    VSL0023076
    KZ člen 325, 325/1, 325, 325/1.
    povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - vključevanje na prednostno cesto - izsiljevanje prednosti - točka optimalne vidljivosti - točka optimalne preglednosti
    Glede na obdolženkin zagovor, da oškodovanca pred zavijanjem na levo na prednostno cesto ni videla, čeprav se je pred tem s svojim vozilom popolnoma ustavila pred voznim pasom proti Zagorju ter pogledala levo in desno, je bistveno vprašanje, kje je bila za obdolženko, ki se je torej vključevala iz neprednostne na prednostno cesto, točka optimalne vidljivosti (voznik, ki se vključuje iz neprednostne na prednostno cesto, se je namreč dolžan postaviti na točko optimalne vidljivosti) ter ali je iz te točke oškodovanca glede na njegovo hitrost in oddaljenost od predmetnega križišča v trenutku obdolženkinega speljevanja, lahko videla.

     
  • 243.
    VSC sodba in sklep Cp 1603/2005
    4.10.2006
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSC01312
    ZPP člen 214, 214.
    odškodninska odgovornost - vzročna zveza - trditvena podlaga
    Z ugotovitvijo, da tožena stranka ni prerekala vzročne zveze med zavarovankino vinjenostjo in nastalo škodo, prvostopno sodišče nanjo ni prevalilo dokaznega bremena, temveč ji je očitalo le neobstoj ustrezne trditvene podlage, ki bi pod vprašaj postavila tožnikova zatrjevanja o zavarovankini kršitvi cestnoprometnih predpisov zaradi vožnje pod vplivom alkohola in bi od tožnika zahtevala, da toženkino nasprotovanje - ker je dokazno breme obstoja vzročne zveze na tožnikovi strani - ovrže.

     
  • 244.
    VSK sklep I Cp 125/2006
    4.10.2006
    civilno procesno pravo
    VSK03053
    ZNP člen 23, 23/3, 37, 23, 23/3, 37. ZPP člen 244, 244/1, 244/2, 245, 245/2, 245/3, 245/4, 298, 298/4, 300, 244, 244/1, 244/2, 245, 245/2, 245/3, 245/4, 298, 298/4, 300.
    plačilo predujma - določitev izvedenca - nevezanost sodišča na izjavo strank - združitev postopka
    Preden sodišče odloči, koga bo vzelo za izvedenca, lahko da strankam možnost, da se o tem izjavijo, ni pa na predlog ali mnenje strank vezano. Res je, da ZPP v 2. odstavku 245. člena določa, da se izvedenci določijo predvsem med sodnimi izvedenci za določeno vrsto dela, vendar sme sodišče izvedensko delo zaupati, skladno z določbami 3. in 4. odstavka navedenega člena, tudi gospodarski družbi, usposobljeni za takšno delo.

     
  • 245.
    VSK sklep I Cp 158/2006
    4.10.2006
    civilno procesno pravo
    VSK03045
    ZOR člen 262, 262/1, 262, 262/1. ZPP člen 180, 180.
    pravna narava tožbenega zahtevka - dejanska podlaga tožbenega zahtevka - obligacijski zahtevek na izpolnitev obveznosti
    Tožnik kot dejansko podlago za tožbeni zahtevek navaja dogovor, ki je bil sklenjen med njim in tožencem, zato ni dvoma, da gre za zahtevek, ki ga je treba presojati po pravilih obligacijskega prava.

     
  • 246.
    VSL sklep I Kp 1318/2006
    4.10.2006
    kazensko materialno pravo
    VSL0023062
    KZ člen 126, 126/7, 256, 256/3, 126, 126/7, 256, 256/3.
    ponarejanje listin - pojem listine - namenjenost za dokazovanje - obrazci za prometna dovoljenja
    Obrazci prometnih dovoljenj nimajo lastnosti listin v smislu VII. odstavka 126. člena KZ, ki določa, da je listina vsako pisanje, nosilec podatkov ali drug predmet, ki je primeren in namenjen za dokaz takšnega dejstva, ki ima vrednost za pravna razmerja. S pojmom primernost predmeta je mišljeno predvsem to, da ima predmet neke objektivne lastnosti, da lahko velja kot listina (npr. obstojnost, možnost zaznavanja z vidom oziroma izjemoma tudi z drugimi čutili, sposobnost za forenzično obravnavanje in tako dalje). Druga lastnost, ki se pri predmetu zahteva zato, da lahko postane listina, pa je njegova namenjenost za dokazovanje, le-ta pa se pridobi šele z ravnanjem človeka, ki vnaša v listino svojo izjavo. Namenjenost za dokazovanje je subjektivna lastnost listin, ki jim jo podeljuje avtor izjave pri sestavljanju.

     
  • 247.
    VSC sklep Cp 1492/2006
    4.10.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01310
     
    začasna odredba - zavarovanje - prekoračitev - prisilni predpisi - gozdovi
    Sodišče lahko izda začasno odredbo le zavarovanje zahtevka (terjatve), ki se uveljavlja ali se bo uveljavljala. Pri izdaji začasne odredbe je treba spoštovati prisilne predpise.

    Sodišče ne sme prepovedati sečnje, ki je obvezna po predpisih, ki urejajo varstvo in gospodarjenje z gozdovi.

     
  • 248.
    VSL sodba II Cp 3649/2006
    4.10.2006
    STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL51630
    ZZKat člen 1, 5, 1, 5. ZTLR člen 33, 33. ZOR člen 73, 73. ZPPSL člen 143, 143/5, 143, 143/5.
    pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - vpis v zemljiško knjigo - dobra vera - prijava terjatev v stečajnem postopku - prerekanje izločitvene pravice - napotitev na pravdo - lastninska tožba
    Po 33. členu ZTLR se na podlagi pravnega posla pridobi lastninska pravica na nepremičnini z vpisom v javno knjigo. Tožnik je imel kot stranka menjalne pogodbe le obligacijsko pravico do izpolnitve pogodbe. Na tako presojo ne vpliva dejstvo, da je tožnik nepremičnine prevzel v posest že leta 1992, saj za prenos lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla ne zadostuje že izročitev. Realizacija pogodbe ima pomen le za presojo veljavnosti pogodbe (73. člen ZOR) in prav tako ne pomeni pridobitnega načina, potrebnega za prenos lastninske pravice na nepremičnini. Ker se je toženec z vpogledom v zemljiško knjigo prepričal o tem, da tožnik lastninske pravice ni pridobil (ta podatek pa je po povedanem pravilen), se tožnik ne more sklicevati na slabo vero toženca. Morebitne drugačne informacije, ki naj bi jih toženec dobil na geodetski upravi, ne izkazujejo lastniškega stanja nepremičnin.

    Opustitev izdaje sklepa v stečajnem postopku o napotitvi tožnika, katerega izločitvena pravica je bila prerekana, je ovira le za začetek pravde po 5. odstavku 143. člena ZPPSL, ni pa ovira za vložitev lastninske tožbe. Izločitveni upnik, katerega zahtevek izvira iz lastninske pravice, namreč lahko lastninsko pravico uveljavlja proti stečajnemu dolžniku po splošnih procesnopravnih in materialnopravnih predpisih in to ne glede na to, ali je svojo terjatev (izločitveno pravico) sploh prijavil v stečajnem postopku (primerjaj pravno mnenje, občna seja VSS 14.12.1995, Pravna mnenja II/95).

     
  • 249.
    VSL sklep I Kp 889/2006
    4.10.2006
    kazensko procesno pravo
    VSL23010
    ZKP člen 519, 519.
    odstop kazenskega spisa tuji državi v sojenje
    Pritožbeno sodišče ocenjuje, da pritožnica utemeljeno uveljavlja, da ni pogojev za odstop spisa Republiki Hrvaški. Po oceni pritožbenega sodišča ni izpolnjen eden izmed pogojev iz citirane pogodbe o pravni pomoči v kazenskih zadevah, da je dejanje, za katero sodišče odstopi spis tuji državi, kaznivo dejanje po zakonih obeh držav. Res je, da se ne zahteva popolno ujemanje inkriminacij med zakonskimi dejanskimi stanji (opisi dejanj v kazenskih zakonih) po pravu dveh držav, vendarle pa morata biti opisa dejanj takšna, da lahko ugotovimo enakovrednost inkriminacije v vsebini zakonskih dejanskih stanj, to se pravi v zakonskih tekstih po kazenskih zakonih obeh držav. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da ima pritožnica prav, da pogoj, ki ga ugotavlja sodišče prve stopnje, da sta dejanji kaznivi po pravu obeh držav, ni izpolnjen, glede na izvršitveno obliko kaznivega dejanja po III. odstavku 311. člena našega Kazenskega zakonika, ki se očita obtožencu, to je nezakonito spravljanje skupine tujcev čez ozemlje države za plačilo in je pravna norma 177. člena KZ Republike Hrvaške ne zajema.

     
  • 250.
    VSK sklep I Cp 176/2006
    4.10.2006
    lastninjenje
    VSK02099
    ZTLR člen 33, 33. SZ člen 1, 1/1, 9, 9/1, 118, 122, 1, 1/1, 9, 9/1, 118, 122.
    lastninjenje in privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini - pridobitev lastninske pravice - lex specialis - funkcionalno zemljišče
    Glede na izrecno določbo 118. člena SZ so torej že s samo sklenitvijo kupoprodajne pogodbe med toženo stranko in V.B., nanj prešle vse pravice in obveznosti, ki jih imajo lastniki stanovanj. Čeprav je sicer res, da se v skladu z določbo 33. člena Zakona o temeljnih lastinskopravnih razmerjih (ZTLR) na podlagi pravnega posla pridobi lastninska pravica na nepremičnini z vpisom v zemljiško knjigo, je, glede na navedeno specialno določbo (118. člena) stanovanjskega zakona, v obravnavani zadevi utemeljevanje zgoraj navedene odločitve na določbi 33. člena ZTLR, napačno.

     
  • 251.
    VSK sklep I Cp 87/2006
    4.10.2006
    civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSK02102
    ZOR člen 305, 310, 305, 310. ZPP člen 205, 205/1-5, 205, 205/1-5.
    smrt tožene stranke - prekinitev postopka - delna izpolnitev pogodbene obveznosti - overitev potrdila o prejemu kupnine - izpolnitveni upravičenec
    Pritožnik nima prav, ko meni, da bi moralo sodišče zaradi smrti tožene stranke ustaviti postopek. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je imel toženec v pravdi pooblaščenca (1. točka 205. člena ZPP), zato postopka ni bilo treba prekiniti. Na dedičih pa je, ali bodo pooblaščencu odpovedali pooblastilo.

     
  • 252.
    VSK sodba Kp 353/2006
    4.10.2006
    kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
    VSK02716
    KZ člen 13, 27, 212, 212/1-2, 13, 27, 212, 212/1-2. ZKP člen 18, 101, 18, 101. ZGD-1 člen 3, 3.
    nadaljevano kaznivo dejanje - sila - pomoč pri storitvi kaznivega dejanja - ocena obdolženčevega zagovora - legitimacija za vložitev premoženjskopravnega zahtevka
    Povsem upravičeno je prvostopenjsko sodišče obtoženčev zagovor, da je pri teh dejanjih sodeloval pod prisilo še dveh storilcev, ocenilo le kot način njegove obrambe, saj ostali dokazi niso prav v ničemer potrjevali te obtoženčeve navedbe, niti niso bila obtoženčeva zatrjevanja takšne vsebine, da bi jih bilo mogoče dokazno preveriti. Obtoženčev zagovor pa je vedno, ko se ga ocenjuje kot dokazno sredstvo, predmet dokazne ocene kot vsak drug dokaz in se ga zato presoja tako samega zase kot tudi v povezavi z drugimi dokazi ter na tej podlagi napravi zaključek o njegovi verodostojnosti oziroma sprejemljivosti. Čeprav je nedvomna pravica obtoženca kako se in ali se sploh zagovarja, je hkrati pravica in dolžnost sodišča, da kakršenkoli že je obtoženčev zagovor, tega oceni v omenjenem smislu.

     
  • 253.
    VSK sklep I Cp 792/2005
    3.10.2006
    civilno procesno pravo
    VSK02456
    ZPP člen 269, 273, 269, 273.
    aktivna legitimacija upravnika - pogodbeni prenos materialnopravnih upravičenj etažnih lastnikov na upravnika
    Ko gre za izterjavo obratovalnih stroškov oz. skupnih stroškov, v pravdi upravnik ni aktivno legitimiran, razen v primeru, ko lastniki v pogodbo z upravnikom vključijo podrobnejše določbe o izterjavi obratovalnih stroškov. Zato bi pogodba lahko vsebovala tudi prenos materialnopravnih upravičenj lastnikov na upravnika, da bi nanj prešla tudi aktivna legitimacija v sporu.

     
  • 254.
    VSK sodba in sklep I Cp 207/2006
    3.10.2006
    civilno procesno pravo - stvarno pravo
    VSK02906
    ZPP člen 30, 44, 44/3, 30, 44, 44/3. ZGO-1 člen 216, 217, 216, 217.
    dokazovanje nespornih dejstev - stvarna pristojnost - vrednost spornega predmeta - lastninska pravica na funkcionalnem zemljišču - preoblikovanje funkcionalnega zemljišča v gradbeno parcelo
    V predmetni zadevi ne gre za določanje gradbene parcele ampak le za preoblikovanje funkcionalnega zemljišča v gradbeno parcelo.

     
  • 255.
    VSK sklep I Cp 1199/2006
    3.10.2006
    zavarovanje terjatev
    VSK02436
    ZIZ člen 272, 273, 272, 273.
    začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - namen zavarovanja - primerno sredstvo zavarovanja
    ZIZ v 1. odst. 273. člena določa, da sme sodišče za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, slednje je torej materialnopravni predpogoj za izdajo začasne odredbe.

     
  • 256.
    VSK sodba I Cp 289/2006
    3.10.2006
    civilno procesno pravo - stanovanjsko pravo
    VSK02094
    ZPP člen 277, 318, 277, 318. SZ-1 člen 103, 103/1-4.
    zamudna sodba - pravočasen odgovor na tožbo - odpoved najemne pogodbe iz krivdnega razloga
    Le pravočasen in obrazložen odgovor na tožbo ima za posledico, da do izdaje zamudne sodbe ne pride.

     
  • 257.
    VSM sodba I Cp 1532/2005
    3.10.2006
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSM20330
    ZPP člen 154, 154/1, 155, 350, 350/2, 353, 362, 362/2, 154, 154/1, 155, 350, 350/2, 353, 362, 362/2.
    vzdrževanje cest - krivdna odgovornost
    Tožena stranka je poskrbela za hitro intervencijo in označitev

    nevarnosti, več pa tudi po stališču pritožbenega sodišča ni bila

    dolžna in ni mogla storiti. Več bi lahko storil le lastnik, ki je za

    situacijo vedel in sicer s sanacijo podvoza in postavitvijo agregata,

    v danih razmerah pa je tožena stranka vsekakor ravnala kot dober

    strokovnjak.

     
  • 258.
    VSK sklep I Cp 275/2006
    3.10.2006
    DEDNO PRAVO
    VSK02092
    ZD člen 162, 173, 210, 214, 214/3, 162, 173, 210, 214, 214/3.
    pritožba zoper sklep o dedovanju - prekinitev zapuščinskega postopka - sporazum o delitvi zapuščine
    Tožba dedinje A.F., s katero izpodbija veljavnost sodne poravnave dedičev, ni razlog, da se sklep o dedovanju v zapuščinskem postopku ne izda, prav tako ne predstavlja razloga za prekinitev zapuščinskega postopka.

     
  • 259.
    VSK sklep I Cp 99/2006
    3.10.2006
    stvarno pravo
    VSK03081
    SPZ člen 213, 213.
    služnost - vznemirjanje - dokazno breme
    V obravnavanem primeru sta tožnika tista, ki zatrjujeta vznemirjanje svoje lastninske pravice in je dokazno breme o tem, da sta toženca njuno lastninsko pravico vznemirjala s premikanjem stvari izven trase služnostne poti, na tožeči stranki. Šele ko bo natančno ugotovljen potek služnostne poti, ter uvoz nanjo, bo mogoče ugotoviti, ali je ta del zemljišča že zajet v pravnomočni razsodbi ali ne.

     
  • 260.
    VSM sklep I Cp 2340/2006
    3.10.2006
    IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSM20329
    ZIZ člen 62, 62/2, 62, 62/2. ZZK-1 člen 51, 51/1, 52, 52/3, 86, 86/1, 87, 87/3, 88, 151, 161, 161/3, 161/3-5, 51, 51/1, 52, 52/3, 86, 86/1, 87, 87/3, 88, 151, 161, 161/3, 161/3-5.
    zaznamba sklepa o izvršbi - predznamba
    odločbe napotujejo na ravnanje zemljiškoknjižnega

    sodišča v primerih oprave novih oziroma sledečih vpisov

    po uradni dolžnosti, ko je bila v korist istega upnika

    že predznamovana zastavna pravica na istih nepremičninah

    in je upnik s tako predznambo (analogno zaznambo) v

    zemljiški knjigi že pridobil zastavno pravico na teh nepremičninah.

    Če sicer obstoje formalni pogoji za opravo vpisa (formalno popolen

    sklep naveden v prvem odstavku člena 51 ZZK-1 ali sklep naveden v

    prvem odstavku člena 86 ZZK-1), zemljiškokjižno sodišče dovoli

    zaznambo izvršbe ali (analogno) predhodne odredbe in hkrati po uradni

    dolžnosti tudi vknjižbo hipoteke - vendar, v vrstnem redu že

    predznamovane hipoteke (tretji odstavek člena 52 ZZK-1).

     
  • <<
  • <
  • 13
  • od 14
  • >
  • >>