ZDavP-2 člen 143, 143/2, 145, 145/1, 146, 146/1, 393.
davčna izvršba - RTV prispevek - izterjava rtv prispevka - zastaranje pravice do davčne izvršbe
Ker je bil tek 5 letnega zastaralnega roka do izterjave izvršilnih naslovov pretrgan z izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe, saj gre za uradno dejanje davčnega organa z namenom davčne izvršbe in o katerem je bil dolžnik obveščen, je zastaranje začelo teči znova. Tako ni nastopilo niti relativno niti absolutno zastaranje pravice do izterjave neplačanega RTV prispevka.
inšpekcijski postopek - poklicni gasilci - poveljnik - izpolnjevanje pogojev - vezanost upravnega organa na stališče sodišča - meritorna odločitev sodišča
Toženka se v obravnavani zadevi ne sklicuje na katerokoli od navedenih okoliščin, temveč navaja le, da se ne strinja s pravnim mnenjem sodišča o tem, katere pogoje mora izpolnjevati tožnik za delovno mesto poveljnika Gasilske brigade .... To ni utemeljen razlog za odstop od pravnih stališč sodišča.
Pogoji, ki so za delovna mesta poklicnih gasilcev določeni v 13. členu ZGas se ne stopnjujejo, ampak so različno določeni glede na vrsto dela. To jasno izhaja iz četrtega in petega odstavka 13. člena ZGas. V četrtem odstavku so namreč določeni pogoji za poklicnega gasilca, ki vodi operativno delo in mora imeti poleg splošnih pogojev in pogojev iz 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena najmanj višjo strokovno izobrazbo, opravljeno dodatno usposabljanje za to delo, pet let delovnih izkušenj pri opravljanju operativnih nalog gasilstva in opravljen predpisan strokovni izpit. Zakon se torej izrecno sklicuje na pogoje iz 2. in 3. točke prvega odstavka, ne pa tudi na pogoj iz drugega odstavka. Enako velja za poklicnega gasilca, ki kot poveljnik ali operativni vodja vodi operativno delo v poklicni gasilski enoti najvišje kategorije, ki mora imeti po petem odstavku 13. člena ZGas poleg splošnih pogojev najmanj visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo, pet let delovnih izkušenj pri poklicnem opravljanju operativnih nalog gasilstva in opravljen predpisan strokovni izpit.
odmera obveznosti iz kmetijstva - dohodnina - akontacija dohodnine od dohodka iz kmetijstva - kmečko gospodinjstvo - pomanjkljiva obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Izpodbijana odločitev ne ponuja obrazložitve okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da gre pri tožnici v zvezi z ugotavljanjem kmečkega gospodinjstva, za skupnost ene ali več fizičnih oseb, pri kateri se vsaj za enega ali več članov kmečkega gospodinjstva šteje, da opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost. Za ugotovitev, da gre za kmečko gospodinjstvo, mora biti izpolnjen vsak element iz drugega odstavka 69. člena ZDoh-2, ki mora biti v zadostni meri obrazložen, da ga je mogoče preizkusiti.
Glede na določbo četrtega odstavka 25. člena ZV-1 je treba z vodnim dovoljenjem, izdanim na podlagi drugega odstavka tega člena, zagotoviti, da se izvajanje vodne pravice dotedanjega koncesionarja zaradi izdaje tega dovoljenja ne bo v ničemer spremenilo. Edina izjema je določitev ekološko sprejemljivega pretoka, vendar tudi to zgolj v primeru, če še ni bil določen.
Z določbo četrtega odstavka 25. člena ZV-1B je zakonodajalec predpisal prehodno ureditev, ki se nanaša na točno določena, že obstoječa pravna razmerja, torej specialno ureditev, ki tako smiselno, kot tudi pravno sistemsko in po nedvoumnem jezikovnem pomenu določbe po eni strani izključuje uporabo splošne ureditve, kolikor bi se razlikovala od ureditve, ki izhaja iz koncesijskega akta in pogodbe, po drugi strani pa pomeni samostojno zakonsko podlago za ureditev teh razmerij. Drugačna razlaga te zakonske določbe bi dejansko lahko pomenila neustaven poseg v tožnikove pridobljene pravice oziroma v njegova utemeljena pravna pričakovanja.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - nepopolna vloga - zavrženje prošnje
Tožnik bi s tožbo zoper izpodbijani sklep lahko uspel le, če bi v njej uveljavljal in izkazal, da niso bili izpolnjeni pogoji za zavrženje njegove vloge na podlagi ZUP.
V obravnavani zadevi ni bilo podlage za izdajo kulturnovarstvenega soglasja že zato, ker postavitev panojev za oglaševanje, kakršne načrtuje tožnica, ni skladna s prostorskim aktom, veljavnem v času izdaje izpodbijane odločbe.
izvršba - davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova - davčni dolg - knjigovodska evidenca - knjigovodska kartica kot dokaz - dohodnina
Davčni organ je utemeljeno pričel davčno izvršbo, saj je iz knjigovodske evidence davčnega organa izhajalo, da tožeča stranka svojega dolga, navedenega v 4. točki izreka izpodbijanega sklepa, in sicer v tabeli od zap. št. 1 do 5, ni poravnala. Iz izpodbijanega sklepa in seznama izvršilnih naslovov namreč izhaja, da so tam navedeni izvršilni naslovi izvršljivi, navedena je tudi višina davčnega dolga (glavnice) in višina obresti. Tožeča stranka v tožbi sicer ugovarja, da zgolj presoja pravilnosti in zakonitosti sklepa o davčni izvršbi v času izdaje, ko so knjigovodske evidence izkazovale dolg, ne da bi se preverila dejanska utemeljenost dolga, pomeni kršitev postopka. Ugovarja, da je utemeljenost dolga sporna, saj je bila dohodnina napačno obračunana. S tem ugovorom tožeča stranka v bistvu izpodbija pravilnost izvršilnega naslova, na katerem med ostalim temelji izpodbijani sklep, kar pa v skladu s sedmim odstavkom 157. člena ZDavP-2 v tej fazi postopka ni dopustno. Navedena določba namreč izrecno določa, da s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova.
ZLD-1 člen 10, 10/3, 43. ZUP člen 2, 2/1, 2/2, 222, 222/4.
lekarniška dejavnost - koncesija za opravljanje lekarniške dejavnosti - dovoljenje - upravna zadeva - molk organa
Za poslovanje podružnične lekarnese izda dovoljenje in o njem odloča občina, ki pred tem pridobi predpisana predhodna mnenja oziroma soglasja. Da gre za upravno zadevo, izhaja že iz tega, da se o zadevi izda dovoljenje. Ko pa gre za odločanje o tem, da se nekomu nekaj dovoli, to pomeni, da gre za postopek, ki se začne na zahtevo oziroma na podlagi vloge stranke. Takšno zahtevo je tožnica podala in v njej zahtevala izdajo upravne odločbe.
ZDavP-2 člen 73, 89. ZUP člen 9, 260, 260-1, 267, 267/3. ZDoh-2 člen 105, 105/3, 105/3-11.
dohodnina - odmera dohodnine - obnova postopka - pogoji za obnovo postopka - nova dejstva - rok za obnovo postopka - zaslišanje stranke
Obnova postopka v konkretnem primeru je bila utemeljeno začeta, in sicer je bil obnovitveni razlog dovolj utemeljeno izkazan, saj so bili predhodno pri tožniku kot zavezancu za davek z odločbo o odmeri davka od drugih dohodkov, ugotovljeni višji prejemki oziroma dohodki, kot so mu bili upoštevani v prvotni odločbi o odmeri dohodnine, in sicer denarna sredstva v skupnem znesku 468.501,00 EUR, prejeta od družbe D., (v povezavi z družbo B. d. o. o.), opredeljena kot „drugi dohodki“ v smislu 105. člena ZDoh-2. Navedeno dejstvo predstavlja utemeljen razlog za obnovo postopka v smislu tretjega odstavka 267. člena ZUP, ker lahko pripelje do drugačne odmere dohodnine za leto 2009, kot je bila odmerjena s prvotno odločbo, saj se drugi dohodki skladno z določbo prvega odstavka 109. člena ZDoh-2 upoštevajo pri izračunu letne davčne osnove, in sicer se vanjo vštevajo, kar glede na določbo 119. člena ZDoh-2 vpliva na odmero dohodnine.
ZMZ-1 člen 49, 49/1, 49/1-5. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - politično prepričanje kot razlog preganjanja - narodna pripadnost - pomanjkljiva obrazložitev
V zvezi s tožnikovimi navedbami, da je lahko preganjan zaradi narodne pripadnosti in političnega prepričanja so razlogi izpodbijane odločbe bistveno pomanjkljivi, zato se je v tem delu ne da preizkusiti.
odmera davka v posebnih primerih - nenapovedani dohodki - viri sredstev - davčna osnova - davčna stopnja - posojilna pogodba - breme dokazovanja - zaslišanje priče - neverodostojna listina - tožbena novota
Tožnik posojil v prijavi premoženja in na zaključnem razgovoru ni navedel. Prvič je omenil posojili po enem letu trajanja DIN v pisnih pojasnilih. Na podlagi vsebine sklenjenih pogodb ter okoliščin ob njihovi sklenitvi, davčni organ ugotavlja, da so okoliščine neobičajne in da vzbujajo dvom v resničnost danih posojil. Pri tem kot bistveno pomanjkljivost šteje, da ni dokazil o finačnem toku oziroma o dejanskem prejemu gotovine s strani tožnika, ter da ni izkazano dejstvo, da je tožnik ta denar še imel na dan 1. 1. 2007 in da je ta denar porabil za nakup mercedesa. Zato šteje posojilni pogodbi za neverodostojni listini in ocenjuje, da tožnik teh posojil v letu 2006 ni dobil (oz. prihranil) in da se zato ne priznata kot vir sredstev za nakup mercedesa v letu 2007.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - priznanje invalidnosti za nazaj
Ker je tožeča stranka, na predpisanem obrazcu pri ZZZS, spremenila podatek o statusu zaposlitve delavke, bi ob upoštevanju datuma izdaje izpodbijane odločbe moral prvostopenjski organ oziroma v pritožbenem postopku tožena stranka ta podatek upoštevati in se opredeliti do vpliva odločbe ZPIZ, s katero je bila delavki invalidnost priznana za nazaj, tudi za sporne mesece, na izračun prispevka za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov.
odpis davčnega dolga - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - globa - zavrženje vloge
Pravilna je odločitev toženke, ki je zavrgla tožnikovo vlogo, s katero je predlagal odpis glob iz naslova prekrškov ter dolga iz naslova prispevkov za pokojninsko in drugih prostovoljnih prispevkov za socialno varnost.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZIN člen 28, 28/1. ZUP člen 43.
inšpekcijski postopek - stranski udeleženec - vstop v postopek - pravočasnost - sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Ker je tožnik zahteval položaj stranskega udeleženca šele po končanem inšpekcijskem postopku, in ker je predmetni inšpekcijski postopek s sklepom z dne 4. 7. 2019 že ustavljen, vsebinska obravnava predmetne tožbe ne bi mogla privesti do izboljšanja tožnikovega pravnega položaja, to je do priznanja tožniku uveljavljanega položaja stranskega udeleženca v predmetnem inšpekcijskem postopku.
ZUS-1 člen 2, 3, 5, 5/4, 36, 36/1, 36/1-4. ZUreP-2 člen 153, 153/1, 153/3, 154/4.
program opremljanja stavbnih zemljišč - splošni akt - predhodni preizkus tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Program opremljanja stavbnih zemljišč, ki ga sprejme občinski svet, je splošen pravni akt oziroma predpis, ki ga občina izda v okviru svojih pristojnosti, zato Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) kot splošnega pravnega akta ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
Ker izpodbijani Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč ne ureja tožnikovega posamičnega razmerja, ga tudi na podlagi tega v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati neposredno.
prošnja za dodelitev BPP - pravočasnost prošnje - načelo materialne resnice - izjava stranke
Za presojo bistvene okoliščine, ali je bila prošnja za dodelitev BPP podana pred izdelavo izvedenskega mnenja, za stroške katerega je tožnik prosil za oprostitev, tožena stranka ni popolno ugotovila dejanskega stanja. Tako iz tožnikove prošnje kot njene dopolnitve namreč ne izhaja nedvoumen zaključek, da je izvedenec izdelal izvedensko mnenje pred dnem vložitve prošnje.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - prepoved sklepanja prodajnih in drugih pogodb - nepošten pogodbeni pogoj
Za tako občutno povečanje višine nadomestila na 120 EUR za stranko, ki želi finančne instrumente prenesti k drugemu ponudniku, tožnica ni podala razumne in logične razlage. Navedb tožnice, da višina temelji na izračunani lastni ceni storitve, za katero je nadomestilo določeno, in ki glede na spremembo ZPPDFT-1, ki določa obveznost hranjenja podatkov in dokumentacije deset let, vključuje tudi 10 letni strošek hrambe podatkov in dokumentacije, tudi po presoji sodišča ni mogoče prejeti kot utemeljenih.
procesna odločitev - izločitev uradne osebe - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - zavrženje tožbe
V obravnavanem upravnem sporu tožnik izpodbija upravni akt, poimenovan »odločba«, ki pa glede na vsebino dejansko pomeni procesno odločitev o zavrnitvi pritožbe in zavrženje tožnikove zahteve za izločitev uradne osebe. Gre torej zgolj za procesno odločitev, ki poleg tega, da ne pomeni končanja ali obnove postopka, tudi ne pomeni odločitve o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika in tožnik tudi ne zatrjuje argumentirano, da bi mu izpodbijana odločitev posegla v katero izmed ustavnih pravic, v zvezi s katero mu ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Zato tožnik v zvezi z izpodbijanim aktom nima pravice do samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu.
ZBPP člen 7. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravica do obrambe - preiskovalni postopek
Ker je tožeča stranka v postopku brezplačne pravne pomoči prosila za dodelitev le-te v kazensko-preiskovalnem postopku v zvezi s kaznivim dejanjem, za katerega je zagrožena zaporna kazen, bi ji tako, upoštevajoč okoliščine in zahteve c točke tretjega odstavka 6. člena EKČP, morala biti dodeljena brezplačna pravna pomoč, kolikor tožeča stranka izpolnjuje tudi ostale z zakonom predpisane pogoje.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - pogoji za razrešitev odvetnika - razlogi za razrešitev odvetnika
Iz določb ZBPP jasno izhaja, da postavljeni odvetnik upravičencu ne sme zaračunati nobene storitve, ki je zajeta v obsegu dodeljene BPP. Če to stori, je to razlog za razrešitev po devetem odstavku 30. člena ZBPP.