lokalne volitve - volitve članov občinskega sveta - kandidatna lista - zastopanost kandidatov po spolu - odločanje volilne komisije - delna zavrnitev kandidatne liste
70.a člen ZLV med drugim določa, da morajo politična stranka ali volivci, ki v volilni enoti določijo več kot enega kandidata za člana občinskega sveta, določiti kandidate oziroma kandidatne liste tako, da pripada vsakemu od obeh spolov najmanj 40 % kandidatur oziroma mest na kandidatni listi. Navedeni pogoj je treba pri presoji zakonitosti kandidatur oziroma list kandidatov šteti kot materialni pogoj in ne za formalno pomanjkljivost. V primeru neizpolnitve tega pogoja je volilna komisija dolžna, skladno s prvim odstavkom 56. člena ZVDZ, listo kandidatov zavrniti in ne, kot meni pritožnik, v skladu z drugim odstavkom istega člena ZVDZ od predlagatelja zahtevati odpravo pomanjkljivosti. Prav tako se sodišče ne strinja s pritožnikom, da bi bilo možno listo kandidatov zavrniti samo deloma. Glede posameznih kandidatov je namreč možno listo zavrniti samo v primeru, ko obstaja zakonski razlog, ki se tiče posamezne kandidature in ne liste kandidatov, za kar gre v obravnavanem primeru. V zvezi s pritožbeno navedbo, da bi bilo treba dopustiti črtanje enajstega kandidata na listi, pa sodišče pojasnjuje, da je v skladu z določbo 70. člena ZLV za vsako kandidaturo potrebno pisno soglasje kandidata, ki je nepreklicno. Zato takšno popravljanje liste kandidatov ni možno. Predlagatelj pa bi lahko vložil drugo ustrezno listo kandidatov namesto prvotne.
lokalne volitve - volitve v občinski svet - kandidatne liste - tajno glasovanje
Iz zapisnika o delu organa politične stranke, ki je določil listo kandidatov za volitve članov občinskega sveta in ki ga je predlagatelj vložil, kar pomeni da je del volilne dokumentacije, pa pod točko 7 izhaja, da so udeleženci listo kandidatov določili z javnim glasovanjem. Ob podatku, ki ga je toženki predložil predlagatelj sam ter ob jasni zakonski določbi 51. člena ZLV, da morajo biti kandidati določeni s tajnim glasovanjem, je toženka pravilno ugotovila, da lista kandidatov ni določena v skladu z zakonom, zaradi česar jo je v celoti zavrnila.
lokalne volitve - volitve članov občinskega sveta - kandidatna lista - tajno glasovanje
Izvedba tajnega glasovanja je eden izmed zakonskih pogojev, ki ga mora politična stranka izkazati ob vložitvi kandidatne liste. Če tak pogoj nedvomno ni izpolnjen, kandidiranje na tak način potrjenega kandidata ali liste kandidatov glede na zakonske določbe, ni možno.
lokalne volitve - lista kandidatov za člane občinskega sveta in člane sveta krajevne skupnosti - določitev liste kandidatov - presoja zakonitosti liste kandidatov - tajnost glasovanja
Politična stranka, ki sodeluje na volitvah, mora poskrbeti za to, da lahko izkaže obstoj zakonskih pogojev ob vložitvi kandidatne liste. Pri neizpolnjevanju pogoja glede tajnosti glasovanja tako ne gre za formalno pomanjkljivost kandidature, zaradi česar občinska volilna komisija ni bila dolžna ravnati v skladu z drugim odstavkom 56. člena ZVDZ ter predlagatelja pozvati na odpravo pomanjkljivosti, kot to zmotno meni pritožnik.
lokalne volitve - zavrnitev kandidature za člana občinskega sveta - določanje kandidatov - pravila politične stranke - pasivna volilna pravica - omejevanje pasivne volilne pravice
Pasivna volilna pravica pomeni, da imajo vsi pravico kandidirati in biti voljeni pod enakimi pogoji. Ne pomeni pa, da bi vsakdo lahko kandidiral v vsakem primeru, ne glede na pravila, ki jih določa volilna zakonodaja. Če je nekomu zaradi notranjih pravil politične stranke onemogočeno kandidiranje, ker stranka v občini nima dovolj članov, to ni v nasprotju z zakonom. ZLV namreč v 51. členu dopušča, da lahko politične stranke postopek kandidiranja urejajo s svojimi pravili.
lokalne volitve - enakopravna zastopanost kandidatov po spolu - zavrnitev liste kandidatov - delna zavrnitev liste kandidatov - umik kandidature
Člen 70.a ZLV določa dve pravili, in sicer da vsakemu spolu pripada najmanj 40% kandidatur oziroma mest na listi kandidatov in da morajo biti kandidatke in kandidati na prvi polovici kandidatne liste razporejeni izmenično po spolu. Pri tem pa določa izjemo za liste s tremi kandidati oziroma kandidatkami, kjer mora biti najmanj en predstavnik vsakega spola. Navedene pogoje je treba šteti kot materialne pogoje pri presoji zakonitosti liste kandidatov. Zato je samo v primeru, če so pogoji iz 70.a člena ZLV v celoti izpolnjeni, lista kandidatov v skladu z zakonom. V primeru neizpolnitve navedenih pogojev je zato dolžna volilna komisija v skladu z določbo prvega odstavka 56. člena ZVDZ listo kandidatov zavrniti.
V obravnavanem primeru ni možno upoštevati pritožnikovega predloga, da naj sodišče ob upoštevanju odstopne izjave četrte kandidatke, potrdi listo glede prvih treh kandidatov. Po določbi tretjega odstavka 56. člena ZVDZ lahko volilna komisija listo kandidatov zavrne v celoti ali samo glede posameznih kandidatov. Navedeno določbo pa je mogoče uporabiti le v primeru, ko za to obstaja zakonski razlog, ki se tiče posamezne kandidature in ne liste kandidatov, za kar gre v obravnavanem primeru. Takšno stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče RS v sodbi Uv 212/2011. Zato se pritožnik ne more uspešno sklicevati na sodbi Upravnega sodišča, s katerima je sodišče v primerljivih zadevah pred časom sicer odločilo drugače, saj je sodišče v obravnavanem primeru sledilo kasnejšemu, drugačnemu stališču Vrhovnega sodišča.
Glede pritožnikove navedbe, da je četrta kandidatka umaknila kandidaturo, sodišče pojasnjuje, da v skladu z določbo 70. člena ZLV za vsako kandidaturo potrebno pisano soglasje kandidata, ki pa je nepreklicno. Zato navedeni umik kandidature imenovane kandidatke v tem sporu ni relevanten. Prav tako pritožnik kot predlagatelj liste kandidatov po preteku roka ne more spreminjati kandidatne liste.
lokalne volitve - določanje kandidatov - tajno glasovanje
V obravnavanem primeru je OVK utemeljeno zavrnila listo kandidatov pritožnika za člane občinskega sveta zaradi kršitve določbe 51. člena ZLV, ki določa, da politična stranka določi kandidate po postopku, določenem z njenimi pravili. Po določanju kandidatov smejo sodelovati samo člani stranke, ki imajo volilno pravico in stalno prebivališče v občini. Kandidate določijo s tajnim glasovanjem. Po določbi drugega odstavka 72. člena ZLV morajo biti h kandidaturi oziroma listi kandidatov, ki jo vloži politična stranka, priložena tudi pravila politične stranke o odločanju kandidatov oziroma list kandidatov in zapisnik o določitvi kandidatov oziroma list kandidatov. Tudi Statut... določa, da člani kandidacijskega zbora o kandidatni listi glasujejo tajno. Med strankama ni sporno, da iz zapisnika 12. seje Občinskega odbora A. ni razviden podatek o tem, ali je bilo glasovanje opravljeno ali ne, in tudi ne o tem, ali je bilo glasovanje tajno. To pa pomeni, da kandidatna lista ni sestavljena v skladu z zakonom. Pri tem gre za vsebinsko neskladje z določbo 51. člena ZLV in ne samo za formalno pomanjkljivost kandidatne liste.
lokalne volitve - volitve župana - preizkus liste kandidatov - zavrnitev kandidature - določanje kandidatov - tajnost glasovanja - napaka v zapisniku
Volilni organi in pristojna sodišča morajo določbe ZLV in ZVDZ interpretirati in v posamičnih primerih uporabiti tako, da je v čim večji meri omogočeno uresničevanje volilne pravice in njeno učinkovito sodno varstvo. Tajnost glasovanja je sicer zakonski pogoj iz 51. člena ZLV in mora biti zato brezpogojno izpolnjen za zakonitost kandidatne liste. Vendar je v obravnavanem primeru predlagatelj kandidature podal izjavo, da je pri pisanju zapisnika prišlo do tiskarske napake in je pomotoma navedeno, da se je glasovalo javno, kar ne drži, ampak je glasovanje potekalo tajno. To izjavo, ki očitno ni dopolnitev kandidature, je toženka prejela pred izdajo izpodbijanega akta, vendar je ni vsebinsko presojala, čeprav bi jo po presoji sodišča morala.
varstvo volilne pravice - lista kandidatov za člane občinskega sveta - določitev liste kandidatov - zastopanost kandidatov po spolu
V skladu z določbo prvega odstavka 70.a člena ZLV morajo biti kandidatne liste sestavljene tako, da pripada vsakemu od obeh spolov najmanj 40% kandidatur oziroma mest na kandidatni listi, pri čemer morajo politične stranke ali volivci kandidate na prvi polovici kandidatne liste razporediti izmenično po spolu. Tožena stranka je ugotovila, da na listi kandidatov ne pripada vsakemu od obeh spolov najmanj 40% kandidatur oziroma mest na kandidatni listi, saj kandidatno listo sestavlja 10 moških in 16 žensk, zato je zavrnila kandidatno listo.
lokalne volitve - lista kandidatov za člane občinskega sveta - določitev liste kandidatov - presoja zakonitosti liste kandidatov
Pogoja iz člena 70.a ZLV je treba šteti kot materialna pogoja pri presoji zakonitosti liste kandidatov. Tako pri nespoštovanju navedenegih pogojev ne gre za formalno pomanjkljivost, ki bi jo bilo mogoče naknadno odpraviti v smislu drugega odstavka 56. člena ZVDZ. Zato volilna komisija tudi ni bila dolžna postopati po drugem odstavku 56. člena ZVDZ, ki se nanaša samo na primere, ko volilna komisija ugotovi formalne pomanjkljivosti liste kandidatov.
ZLV člen 4, 35. ZVDZ člen 34. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
občinska volilna komisija - imenovanje člana občinske volilne komisije - predlog politične stranke - predlog svetniškega kluba politične stranke - upravni spor - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožeča stranka je sicer res najprej za člana občinske volilne komisije predlagala C.C., vendar je njen klub svetnikov kasneje podal drugačen predlog, iz česar smiselno izhaja, da so se njeni svetniki strinjali s tem, da C.C. postane namestnik članice volilne komisije. Občinski svet je torej C.C. imenoval tako, kot je predlagal klub svetnikov tožeče stranke. Tožeča stranka zato ne more imeti pravnega interesa za izpodbijanje sklepa o imenovanju članov občinske volilne komisije. Ker je tožena stranka sledila predlogu kluba svetnikov tožeče stranke, tožeča stranka ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor, zato je sodišče tožbo zavrglo.
ZIntPk člen 18, 41, 42, 43, 44, 45. URS člen 15, 15/4, 22, 25, 27, 29, 33. ZUS-1 člen 2, 4, 4/1.
nadzor nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank - zaključno poročilo - upravni spor - subsidiarni upravni spor - kršitev ustavnih pravic - enako varstvo pravic - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva - domneva nedolžnosti - pravna jamstva v kazenskem postopku - pravica do zasebne lastnine
Izpodbijani akt, to je Zaključno poročilo o nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank, je glede na njegovo vsebino posamični akt v smislu prvega odstavka 4. člena ZUS-1.
Določba 13. člena ZIntPK se nanaša na vse v 1. odstavku tega člena naštete postopke, med katere pa ni mogoče uvrstiti postopka nadzora nad premoženjskim stanjem, ki je umeščen v posebno samostojno V. poglavje zakona (členi 41 do vključno 46). Postopkovne določbe, ki se nanašajo na nadzor po 13. členu ZintPK, so urejene posebej, ločeno od postopkovnih določb, ki se nanašajo na nadzor nad premoženjskim stanjem iz V. poglavja zakona. Zato sodišče kot neutemeljen zavrača tožbeni ugovor, ki se nanaša na nespoštovanje postopkovnih določb iz 13. člena ZIntPK. Postopek nadzora nad premoženjskim stanjem je Komisija vodila za preprečevanje korupcije vodila na podlagi določb ZIntPK, vključno z določbo 45. člena, zato sodišče zavrača tudi tožbeno navedbo, da je dejansko šlo za širši nadzor, kot je opredeljen v V. poglavju ZIntPK. Iz povedanega izhaja, da tožniku pravica do enakega obravnavanja iz 22. člena Ustave RS ni bila kršena.
V postopku so mu bile zagotovljene vse pravice, ki mu gredo na podlagi posebnih postopkovnih določb ZIntPK in Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije, kot tudi postopkovne pravice, ki izhajajo iz 7. in 9. člena ZUP, ki se v postopkih, kot je obravnavani, uporablja smiselno in subsidiarno. Ustavna pravica iz 22. člena Ustave, kot ustavna pravica procesnega značaja, namreč zagotavlja posamezniku enakopravno obravnavo vseh strank v podobnih in enakih primerih in enakopravnost med strankami, udeleženimi v postopku. Ugotovitev, da je tožnik imel možnost v postopku sproti pojasnjevati svoja stališča dejanske in pravne narave ter odgovarjati na navedbe oziroma ugotovitve in stališča tožene stranke, zato pomeni, da do očitanih kršitev iz 22. člena Ustave ni prišlo.
Obveščanje javnosti o delovanju Komisije za preprečevanje korupcije je ena izmed pomembnih nalog, ki so utemeljene v učinkovitem odzivu države prosti vsem oblikam koruptivnih dejanj. Zakonodajalec je dolžnostno obveščanje javnosti s strani Komisije zelo široko opredelil. Zato v konkretnem primeru ni podlage za očitek, da je bila tožniku z javno objavo Zaključnega poročila kršena ustavna pravica iz 27. člena Ustave (domneva nedolžnosti). Tudi sicer iz sodne prakse Ustavnega sodišča in sodne prakse ESČP izhaja, da mora biti uveljavljanje domneve nedolžnosti vedno vezano na določen sodni postopek, ki sicer ni nujno kazenski postopek, ampak gre lahko tudi za druge vrste postopkov, potem ko je bil kazenski postopek ustavljen. Vezanost domneve nedolžnosti iz 27. člena Ustave in tudi pravice do pravnih jamstev v kazenskem postopku iz 29. člena Ustave na določen sodni postopek pomeni, da je mogoče kršitev te pravice presojati le v povezavi s konkretnim sodnim postopkom, česar tožnik v tožbi niti ne zatrjuje. Ker pri nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank očitno ne gre za kazenski postopek, že iz tega razloga sodišče kot neutemeljen zavrača tožbeni očitek o kršitvi tožnikove pravice iz 29. člena Ustave, ki ureja pravna jamstva v kazenskem postopku.
ZUS-1 člen 3, 4, 36, 36/1, 36/1-4, 36/1-6. URS člen 18, 21, 34.
upravni spor - subsidiarni upravni spor - poseg v človekove pravice - pravica do osebnega dostojanstva - kazenski postopek - glavna obravnava v kazenskem postopku - vklepanje - policijsko spremstvo - zavrženje tožbe
Upravno sodišče ni pristojno za izvajanje sodnega nadzora nad delom kazenskega sodišča ter nad uresničevanjem in varstvom ustavnih pravic v postopku pred kazenskim sodiščem. Tožbo, vloženo po prvem odstavku 4. člena ZUS-1, je treba v delu, ki se nanaša na dejanja, izvedena s privedbo tožnika na glavno obravnavo ter tekom glavnih obravnav, zavreči, saj ima tožnik zagotovljeno drugo sodno varstvo v pritožbenem postopku v kazenskem postopku.
Kar zadeva del tožbenega zahtevka, ki se nanaša na sodno varstvo pravic v zvezi z prevozom od ZPKZ do sodne dvorane, sodišče ugotavlja, da sporna dejanja prevozov očitno ne posegajo v tožnikovo pravico iz 34. člena v zvezi z 21. členom Ustave in zato očitno tudi ne v pravico iz 18. člena Ustave. Ta del tožbenega zahtevka je moralo sodišče zavreči na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena v zvezi z 2. odstavkom 4. člena ZUS-1.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - tožba zoper sklep Ustavnega sodišča - zavrženje tožbe
Tožnik vlaga tožbo zoper sklep, s katerim je Ustavno sodišče odločilo, da ne sprejme ustavne pritožbe zoper sklep Vrhovnega sodišča, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS, in da se zavrže ustavna pritožba zoper sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča v zvezi z sklepom Delovnega in socialnega sodišča, ker niso izčrpana pravna sredstva. Navedeni akt, ki ga izpodbija tožnik, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, zato je sodišče tožbo zavrglo.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - tožba zoper sklep Ustavnega sodišča - zavrženje tožbe
Tožnik vlaga tožbo zoper sklep, s katerim je Ustavno sodišče odločilo, da ne sprejme njegove ustavne pritožbe zoper sklep Vrhovnega sodišča, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS, in da se zavrže ustavna pritožba zoper sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča v zvezi z sklepom Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, ker niso izčrpana pravna sredstva. Navedeni akt, ki ga izpodbija tožnik, pa ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom - pritožba - vrnitev v prejšnje stanje
Iz navedb v tožbi izhaja, da tožeča stranka pravice do pritožbe zoper sklep o zavrženju pritožbe še ni izkoristila. To pa pomeni, da pogoji, ki so za izpodbijanje upravnega akta v upravnem sporu določeni v tretjem odstavku 2. člena in drugem odstavku 5. člena ZUS-1 pred dokončnostjo sklepa o zavrženju pritožbe zoper izpodbijano odločbo, niso izpolnjeni.
razlastitev - pogoji za razlastitev - javna cesta - javna korist
ZJC-B ureja pogoje za razlastitev, postopek, v katerem se ugotavlja izpolnjenost zakonskih pogojev, kakor tudi pravico do odškodnine, ki se ugotavlja v skladu s splošnimi določbami ZUreP-1 o razlastitvi. S tem pa je zadoščeno ustavnopravnim vidikom varstva lastninske pravice na nepremičninah.
Javna korist je v primeru razlastitve po 19. členu ZJC-B izkazana, če po nepremičnini, po kateri poteka obstoječa javna cesta, poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZJC.
OZ člen 134, 178. ZPKor člen 2, 2/1, 2/1-3. ZUS-1 člen 2, 4. ZPP člen 19, 19/1, 23.
komisija za preprečevanje korupcije - načelno pravno mnenje - upravni spor - drugo sodno varstvo - kršitev osebnostnih pravic - stvarno pristojno sodišče
V konkretnem primeru gre za spor med fizično in pravno osebo, to je Republiko Slovenijo, ki jo zastopa Komisija za preprečevanje korupcije, ker je slednja sprejela načelno pravno mnenje, v katerem se je tožnica prepoznala in ki jo je prizadelo, o načelnem pravnem mnenju pa so pisali tudi mediji. Pri tožbi gre glede na njeno vsebino v resnici za očitek kršitve osebnostnih pravic po 134. členu OZ. Iz tožbe namreč smiselno izhaja, da se tožnica počuti prizadeto, ker je o njeni domnevni krivdi, ki jo zanika, izrazila mnenje tožena stranka. Razen tega tožnica v tožbi predlaga, da mora tožena stranka sodbo objaviti v medijih. Tak zahtevek pa je tipičen obligacijsko pravni zahtevek, kot ga določa 178. člen OZ, če gre za kršitev osebnostne pravice. Upravni spor zaradi varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin je mogoč le, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, v konkretnem primeru pa to zagotovljeno, in sicer pred sodiščem splošne pristojnosti.
ZLS člen 37a, 37a/1, 37a/1-1, 37a/2. ZLV člen 5, 5/4.
član občinskega sveta - prenehanje mandata - prenehanje mandata občinskega svetnika - stalno prebivališče v drugi občini - izguba volilne pravice
Določilo 1. alineje prvega odstavka 37.a člena ZLS je treba razlagati v povezavi s četrtim odstavkom 5. člena ZLV. Ob takšni razlagi zakonskih določb članu občinskega sveta preneha mandat, če izgubi volilno pravico v občini, v kateri je bil izvoljen.
Članu občinskega sveta mandat preneha z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata iz prvega odstavka 37.a člena ZLS.
ZUS-1 člen 4, 36, 36/1, 36/1-4, 40, 40/1, 40/2. ZKP člen 361, 361/4, 361/6.
upravni spor - tožbeni zahtevek - poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine - subsidiarni upravni spor - kazenski postopek - pripor - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe - začasna odredba
Sodišče je ne glede na tožbene navedbe, da tožnik uveljavlja sodno varstvo zaradi varstva ustavnih pravic, v skladu z drugim odstavkom 40. člena ZUS-1 tožbeni zahtevek obravnavalo tako, kot je postavljen v tožbi. Ob tako postavljenem tožbenem zahtevku pa ima tožnik zagotovljeno drugo učinkovito sodno varstvo, in sicer je v primeru, ko obdolženec meni, da bi bilo treba pripor odpraviti, ker naj bi po dveh mesecih po ustnem izreku kazenske sodbe ne bil podaljšan, sodno varstvo zagotovljeno v kazenskem postopku na podlagi četrtega in šestega odstavka 361. člena ZKP. Sodišče je zato tožbo v upravnem sporu zavrglo.
Sodišče ni posebej odločalo o pobudi za izdajo začasne odredbe po uradni dolžnosti na podlagi tretjega odstavka 66. člena ZUS-1, saj pri sprejemu take odločitve ni vezano na predlog strank.