STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0074590
ZFPPIPP člen 271, 276, 276/2. ZPP člen 3.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – privilegiran upnik – aktivna legitimacija – nedovoljeno razpolaganje – pogodba o prevzemu dolga
Upniku, ki je bil z izpodbojnim dejanjem sam okoriščen (privilegiran), ni mogoče priznati legitimacije po 2. odstavku 276. člena ZFPPIPP. V tem primeru gre za nedovoljeno razpolaganje v smislu 3. člena ZPP.
Razmerje med prvotnim dolžnikom in upnikom je podlaga pogodbe o prevzemu dolga, je njen ključni del. Če tega razmerja ni, ni dolga in ni predmeta pogodbe o prevzemu dolga. Če pa dolg obstaja, se upnikov položaj zaradi njegovega prevzema v ničemer ne spremeni. Tudi v razmerju do novega dolžnika še vedno nastopa kot upnik, t.j. kot oseba, ki je svojo izpolnitev že opravila.
zavrženje predloga za spremembo dolžnika – ustavitev izvršilnega postopka – prehod obveznosti na novega dolžnika – neobstoj pravnega nasledstva – stečaj prvotnega dolžnika – dokončno prenehanje pravnega razmerja
Dolžnik, N.K. D.P., je prenehal, kar je bilo ugotovljeno z upravno odločbo z dne 4. 12. 2002, iz registra društev pa je bil izbrisan z odločbo upravne enote z dne 29. 5. 2006, po izpeljanem likvidacijskem ter začetem stečajnem postopku, ki pa ni bil izveden zaradi nezadostne stečajne mase. Po presoji sodišča druge stopnje že iz navedenega nedvoumno izhaja, da je prišlo s stečajem prvotnega dolžnika do dokončnega prenehanja njegovih pravnih razmerij, zato je v obravnavani zadevi zatrjevani prehod obveznosti na novega dolžnika že pojmovno nemogoč.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0059908
ZPP člen 351, 351/1. OZ člen 179.
pravni interes za pritožbo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – nateg vratne hrbtenice
Iz pritožbe tožene stranke vsebinsko izhaja, da je bila uperjena zoper nepopoln prepis sodbe, to napako pa je sodišče prve stopnje z vročitvijo popravljenega prepisa sodbe že samo saniralo, vse pritožbene navedbe pa so izčrpane. S tem je tožena stranka za to pritožbo/pritožbo s takšno vsebino izgubila pravni interes.
Odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem zaradi natega vratne hrbtenice.
zastaranje – tek zastaralnega roka – tek zastaralnega roka za odškodninsko terjatev – odškodninska terjatev – obseg škode - določljivost škode
Za začetek teka zastaranja odškodninske terjatve zadošča, da je škoda določljiva.
Zastaranje začne teči, ko se oškodovančevo zdravstveno stanje ustali, to pa se je v tožnikovem primeru zgodilo konec novembra 2003. Tožniku, čeprav je laik, bi moralo biti ob običajni skrbnosti že na pregledu 27.11.2003 jasno, kakšen je obseg škode, ki je posledica nepravilnega zdravljenja.
ZFPPIPP člen 104, 104/2, 120, 120/1, 357, 375, 375/2. Odredba o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem, upraviteljem prisilne poravnave in likvidacijskim upraviteljem člen 2, 2-2-5, 2-6, 3, 3/3, 5. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 4, 7.
merila za določanje nagrad stečajnim upraviteljem – povišanje nagrade – relevantne okoliščine – konkretizacija predloga za izplačilo nagrade stečajnega upravitelja – končno poročilo stečajnega upravitelja – izplačilo zadnjega dela nagrade – razrešitev upravitelja
Zgolj sklicevanje v predlogu za odmero nagrade na podatke spisa ne zadostuje za konkretizacijo predloga za povišanje nagrade. Ni dolžnost sodišča, da samo v spisu išče podatke, ki bi utemeljevali upraviteljev predlog in s tem opravljalo upraviteljevo delo z namenom ugoditve njegovemu predlogu.
Iz spisovnega gradiva izhaja, da razrešeni upravitelj do razrešitve ni podal končnega poročila, torej bo to delo moral opraviti novoimenovani upravitelj. Zato razrešenemu upravitelju preostalih 10% po že doslej odmerjenih nagradah po Pravilniku v izplačilo ne bo šlo.
skupno premoženje – začasna odredba – prepoved odtujitve in obremenitve – zaznamba spora
Terjatev, ki temelji na družinskem stvarnem pravu (na institutu skupnega premoženja), je mogoče učinkovito zavarovati z zaznambo spora. Če pa stranka želi doseči zavarovanje z začasno odredbo o prepovedi odtujitve in obremenitve, mora izkazati konkretno nevarnost, da bo izvršitev zanjo uspešne sodbe otežena ali nemogoča.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s sodno odločbo – sodna delitev stvari – pravnomočna sodna odločba – dekleratorna vknjižba lastninske pravice v zemljiško knjigo
Pridobitelj pridobi lastninsko pravico na nepremičnini s sodno odločbo v trenutku, ko odločba postane pravnomočna, ne glede na trenutek vpisa v zemljiško knjigo. Vknjižba lastninske pravice ima v tem primeru le publicitetni (dekleratoren) pomen.
Memljiškoknjižnega dovolila ni mogoče izdati na ime pokojne osebe.
Stališče, po katerem okoliščina, da etažna lastnina v času sklenitve kupoprodajne pogodbe še ni bila vzpostavljena, ne preprečuje izdaje zemljiškoknjižnega dovolila, je materialnopravno zmotno.
Zastaralni rok za zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine ne more začeti teči, preden je nepremičnina vpisana v zemljiško knjigo (in pridobi zemljiškoknjižno oznako).
Pomoč otrok razvezanih zakoncev je subsidiarna v primerjavi z obvezo drugega zakonca in v bodoče negotova.
Kmetijske subvencije predstavljajo spremenjene okoliščine, saj iz sodbe, s katero je bila določena preživnina, ne izhaja, da bi tožnica subvencije prejemala že takrat. Vendar pa kmetijskih subvencij ni moč v celoti upoštevati kot tožničin dohodek. Kmetijske subvencije se dodeljujejo iz več različnih naslovov ter za več različnih namenov. Od njene vrste ali namena pa je odvisno, ali se upravičencu lahko šteje kot vir dohodka.
objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – poškodba na delujočem stroju - neupoštevanje varnostnih predpisov – krivdna odgovornost
Ob ugotovitvi, da se je tožnik poškodoval, ker je posegel v stroj, ko je ta deloval, pri čemer pa je izstopil na nepravilen način (ni ga ustavil v celoti) in je po njem celo plezal, do poškodbe ni prišlo, ker bi bila uporaba oziroma delo na ožemalnem stroju samo po sebi nevarno. Če bi, preden je na stoj splezal, v celoti stroj izklopil, do poškodbe ne bi prišlo.
Delo na predmetnem stroju bi predstavljalo nevarno dejavnost, če stroja, kljub zelo veliki skrbnosti, ne bi bilo mogoče vedno imeti pod nadzorom, za kar pa v predmetni zadevi ne gre.
Tožena stranka je pogojevala odpravo nagnjenosti jadrnice z namestitvijo uteži s predhodnim plačilom stroškov, ki bi bili za to potrebni, kar pomeni, da ni priznala stvarne napake in je tudi ni bila pripravljena odpraviti na svoje stroške.
Če stranka to zahteva, potem mora izvedenec pojasniti, kako je prišel do zaključka, da plovne sposobnosti jadrnice zaradi nagnjenosti niso okrnjene. Zato bi sodišče prve stopnje zaradi zagotovitve kontradiktornosti postopka in s tem povezane pravice strank do izjave in opredelitve v postopku moralo od izvedenca zahtevati, da svoje mnenje obrazloži tudi glede postopkov, na podlagi katerih je prišel do ugotovitev, ki so pripeljale do odločilnih spoznanj o plovnih sposobnostih jadrnice.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074592
OZ člen 190, 633, 636, 639, 639/3, 640. ZPP člen 8, 212, 214, 214/2.
pogodba o delu – odgovornost za stvarne napake – notifikacija – jamčevalni zahtevki – priznana dejstva
Tožena stranka se je v postopku branila z ugovorom, da spornih (nekvalitetno izvedenih) del ni opravila ona, temveč je bil zanje odgovoren drug podizvajalec. Ker tožeča stranka njenega ugovora ni prerekala, je sodišče pravilno štelo, da odgovornost tožene stranke za očitano nepravilno izvedbo del ni izkazana. Dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, se namreč štejejo za priznana.
V obravnavanem primeru tožena stranka nikoli ne bo mogla izpolniti svoje obveznosti, zato je tožnik lahko odstopil od pogodbe z navadno izjavo brez dodatnega roka. Tako izjavo lahko upnik/tožnik da izrecno, mogoče pa je od pogodbe odstopiti tudi s konkludentnimi dejanji. Če tista pogodbena stranka, ki je že izpolnila svojo obveznost, zahteva vrnitev tistega, kar je izpolnila, je treba šteti, da je z vložitvijo tožbe odstopila od pogodbe.
Pri razlagi nepravilne izpolnitve je treba dopustiti možnost, da lahko vsaka oblika odstopanja od vsebine obveznosti, razen neizpolnitev neznatnega dela, dejansko pomeni neizpolnitev. Če so ob tem izpolnjeni tudi pogoji za uveljavljanje drugih pravnih posledic iz naslova jamčevanja za napake, pa je treba pogodbi zvesti stranki dati možnost, da izbere tiste posledice, ki najbolj ustrezajo njenim interesom.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073998
ZPP člen 212. SZASP člen 9, 9/1, 9/1-3, 59, 81, 147, 151, 151/1, 151/3. OZ člen 198.
odpoved materialni avtorski pravici – uveljavljanje malih avtorskih pravic – odpoved pravici uveljavljati materialne pravice - repertoar tožeče stranke – dokazno breme – dokazna ocena
Pravica do uveljavljanja materialnih avtorskih pravic ae materialna pravico do izkoriščanja avtorske stvaritve, v naravi te pravice pa je, da se ji je mogoče odpovedati. Avtorju torej mora biti puščena svoboda pri odločitvi, ali bo svojo avtorsko pravico do honorarjev zaradi javnega predvajanja ali radiodifuznega oddajanja avtorskega dela uveljavljal ali ne. V primeru, če se avtor odloči, da bo svojo pravico uveljavljal, pa to lahko stori le preko kolektivne organizacije, kot je tožeča stranka, v primeru malih avtorskih pravic torej po določbi 147. člena ZASP.
Avtorju mora biti puščena svoboda pri odločitvi, ali bo avtorsko pravico do honorarja zaradi javnega predvaja radiodifuznega oddajanja avtorskega dela uveljavljal ali ne. Pravici do izkoriščanja avtorske stvaritve se zato lahko tudi odpove.
Dokazno breme, da se je avtor odpovedal uveljavljanju materialne avtorske pravice, ter da predvajana glasba ne sodi v repertoar tožeče stranke, je na toženi stranki, ki to zatrjuje.
načelo zaupanja v zemljiško knjigo – lastništvo nepremičnine – razlogi, ki preprečujejo izvršbo
V skladu z načelom zaupanja v zemljiško knjigo se lahko izvršilno sodišče zanese na podatke o pravicah, ki so vpisane v zemljiški knjigi. Povsem pravilno je prvostopno stališče, da ni v domeni izvršilnega sodišča presoja listine, na podlagi katere je bil opravljen vpis lastninske pravice na dolžnika. V kolikor je dolžnik dosegel vpis lastninske pravice na tej nepremičnini na podlagi pogodbe, ki naj bi bila obremenjena z napakami volje oz. celo s tako hudimi napakami, ki povzročijo ničnost pogodbe, bi moral (on oz. tisti, ki ima zato pravni interes) ustrezno sankcijo za tako pogodbo doseči v za to ustreznem (pravdnem) postopku.
Predlagatelj, ki želi spremembo imena, mora pred sodiščem izkazati, da so za spremembo podani utemeljeni razlogi. Ti razlogi ne morejo biti več stvar želje, marveč mora iti za praktične potrebe življenja, samo spremembo pa je treba pretehtati tudi z vidika koristi otroka.
pravni interes - ločitvena pravica - položaj stranke - predhodna odredba - sklep o rubežu - rubež denarne terjatve - pritožba dolžnikovega dolžnika - posledice začetka stečajnega postopka zoper dolžnika
Z rubežem terjatve, in na tej podlagi nastalo zastavno pravico na njej, v pravni položaj dolžnikovega dolžnika ni poseženo, tako da nima niti položaja stranke niti udeleženca v tem postopku. Posledično tudi nima pravnega interesa za uveljavljanje prenehanja zastavne pravice, česar ne spremeni dejstvo, da je zoper dolžnika začet stečajni postopek.