ZOR člen 813, 814, 816, 823, 823/1, 813, 814, 816, 823, 823/1.
pogodba o posredovanju - provizija - preklic naročila
Ker v pogodbi o posredovanju ni bilo dogovorjeno, da ima posrednik pravico do provizije, tudi če njegovo priznanje ostane brezuspešno, je sklenitev posla pogoj za priznanje provizije.
Združitev zadev v skupno obravnavanje po 1. odstavku 313. člena ZPP je stvar procesnega vodstva. Sodišče se za to odloči, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški, torej iz razlogov ekonomičnosti postopka. Glede na različno dejansko in pravno podlago obeh zahtevkov razlogov ekonomičnosti ni videti. Pritožbena trditev, da bi se z združitvijo obeh zadev razčistila medsebojna razmerja med pravdnima strankama, pa ni zakonski razlog za združitev zadev po 1. odstavku 313. člena ZPP.
izvršba zaradi oprave nenadomestnega dejanja - nakup stanovanja in izterjava izvršilnih stroškov - ugovor dolžnika po izteku roka - stroški ugovornega postopka
Če je dolžnik v postopku izvršbe zaradi oprave nenadomestnega dejanja - nakupa stanovanja izpolnil obveznost po izvršilnem naslovu šele tekom izvršilnega postopka in hkrati podal ugovor po izteku roka, je ta ugovor potreben in mu mora upnica povrniti stroške, nastale v zvezi z ugovorom, ki mu jih je zaradi odklonitve sprejema dolžnikove izpolnitve obveznosti - ponudbe za nakup drugega primernega stanovanja pod pogoji po izvršilnem naslovu, glede katerega je tudi sodišče v izvršilnem postopku ugotovilo,da ustreza kriterijem primernega stanovanja po 5. čl. Stanovanjskega zakona, neutemeljeno povzročila. V predmetnem postopku za uveljavitev nedenarne terjatve gre namreč za specifično situacijo, kjer je za sprejem izpolnitve dolžnika potrebno aktivno ravnanje upnice, ki lahko to svojo dolžnost sprejema izpolnitve tudi neutemeljeno odlaša z uveljavljanjem ugovora neprimernosti stanovanja po kriterijih iz 5. čl. Stanovanjskega zakona (tudi v nedogled), in s tem uveljavljanje neizpolnitve obveznosti po izvršilnem naslovu v določenem roku in sicer povzroči izrek denarne kazni ali tudi njeno kasnejšo izvršitev po uradni dolžnosti ter ponovni izrek prestane denarne kazni oz. ponovitev postopka, katerega potek sicer natančno opisuje 226. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, vse dokler ji dolžnik pod pogoji izvršilnega naslova ne ponudi stanovanja, ki bi bilo po njenem prepričanju primerno oz. dokler seštevek denarnih kazni ne doseže zakonsko limitiranega zneska. In prav v izogib temu je dolžnik moral podati ugovor izpolnitve obveznosti po izteku roka.
V okviru določb iz 78. člena ZTLR po katerih sodišče daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje, mora ugotavljati ali je toženec z izgradnjo spornega zidu prekoračil svoja pooblastila iz izvršilnega dovolila in moti tožnico v njeni posesti uporabe sporne poti.
Za obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem, odgovarjata zakonca nerazdelno, zato okoliščine, da toženka ni edina lastnica stanovanja ter da stanovanja v spornem obdobju ni uporabljala, je ne razbremenjujejo plačila stroškov stanovanja.
Ker izguba osebnega dohodka in opustitev plačevanja davščin in prispevkov od obrti ni v vzročni zvezi z nedopustnim ravnanjem toženca, ni podlage za njegovo odgovornost.
Prevzem kazenskega pregona dolžnika zoper upnico ne more pomeniti posebno upravičenega razloga za odlog izvršbe. Znatnejša škoda je pravni standard, ki ga je treba definirati v vsakem konkretnem primeru. S tem v zvezi je treba oceniti, kakšna in kolikšna škoda bi nastala dolžniku, če bi se izkazalo, da izvedba izvršbe ne bi bila utemeljena, ali obstojijo možnosti za učinkovito restitucijo, kakšno je premoženjsko stanje dolžnika in za kakšno vrsto in višino terjatve, ki se izterjuje, gre.
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so očetovi dohodki nekoliko višji od materinih in ker mati sama skrbi za otroke, ki ima večje potrebe, je utemeljen tožbeni zahtevek na višji preživnini, kljub rojstvu novega otroka na toženčevi strani.
ZOR člen 934, 934/1, 934/2, 934/9, 934, 934/1, 934/2, 934/9.
zavarovanje
V primeru dvojnega zavarovanja je za veljavnost pogodbe odločilna poštenost ali nepoštenost sklenitelja zavarovanja v času sklenitve druge zavarovalne pogodbe.
Če taksa ni plačana v naknadnem roku, se šteje, da je upnik predlog umaknil. Gre za situacijo, ko upnik takse sploh ne plača in ne za situacijo, ko ne predloži potrdila.