dopuščena revizija - neupravičena pridobitev - nadomestitev koristi zaradi uporabe tuje stvari - dejanska uporaba tuje stvari
Revizija se opusti glede vprašanja, ali je za nadomestitev koristi zaradi uporabe tuje stvari v svojo korist na podlagi 198. člena OZ potrebno izkazovati in dokazovati, da je tisti, ki je imel stvar v posesti, tujo stvar dejansko uporabljal in se z uporabo okoristil.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002872
ZPP člen 7, 7/1, 212, 339, 339/2. OZ člen 101, 101/2.
dopuščena revizija - avtonomno pravo - sklicevanje na določila pogodbe - splošni pogoji - zatrjevanje vsebine pogodbe - pavšalnost navedb - ugovor neizpolnjene pogodbe - opredelitev do pritožbenih navedb
Sodišče lahko pogodbeno materialno pravo uporabi šele, ko ugotovi njegovo vsebino; stranka, ki se na uporabo takega prava sklicuje, pa mora njegovo vsebino zatrjevati ter jo jasno in določno opredeliti. Pri ugotavljanju vsebine avtonomnega prava gre namreč za ugotavljanje dejanskega stanja.
Medtem ko zgolj navedbe številk in naslovov poglavij Splošnih pogojev, ki naj bi vsebovala pogodbene obveznosti tožnice, ne morejo šteti za dovolj določno opredelitev vsebine avtonomno dogovorjenega prava, pa ostalih zgoraj izpostavljenih navedb ni mogoče šteti za pavšalne in nekokretizirane. V tem delu je revizijski očitek utemeljen. Zaradi napačnega stališča sodišča druge stopnje o pavšalnosti toženkinih navedb glede Splošnih pogojev sodbe sodišča druge stopnje v izpodbijanem delu ni mogoče preizkusiti.
(Civilno) pravno (neurejeno) razmerje, ki naj bi po navedbah revidenta vsebovalo vse elemente delovnega razmerja (4. člen ZDR-1), je prenehalo s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi z dne 5. 5. 2014. Tega dne je revident izvedel za zatrjevano kršitev, in sicer za to, da mu delodajalec obstoja delovnega razmerja pred tem datumom ne priznava. Zato bi moral v nadaljnjih 30 dneh vložiti tožbo glede obstoja delovnega razmerja pred sklenitvijo pogodbe.
Iz šestega odstavka 6. člena ZDR-1 izhaja, da je delodajalec tisti, ki mora dokazati, da ni kršil načela enakega obravnavanja oziroma prepovedi diskriminacije, vendar le, če delavec v primeru spora navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je bila kršena prepoved diskriminacije.
Iz navedene določbe izhaja, da je trditveno breme glede obstoja diskriminacije na delavcu. Ta mora zatrjevati ne samo, da je bil neenako obravnavan, pač pa tudi, da je bil razlog neenake obravnave ena od v zakonu naštetih okoliščin. Trditve morajo biti dovolj verjetne, da upravičujejo domnevo kršitve prepovedi diskriminacije. Ko delavec postavi ustrezne trditve, pa je delodajalec tisti, ki mora na podlagi obrnjenega dokaznega bremena dokazati, da do kršitve prepovedi diskriminacije ni prišlo.
ZDR člen 72, 157. ZPP člen 337. ZGD-1 člen 515. KZ člen 240, 244, 256.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti - predsednik uprave - pritožbena novota - okvir sodne presoje - položaj predsednika uprave in kršitve delovnih obveznosti - evidentiranje delovnega časa - očitki v pisnem opozorilu
Pritožbene navedbe, da so dnevi v katerih toženka tožniku očita izostanek oziroma manjše število opravljenih ur v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi vsebovani oziroma pokriti že s pisnim opozorilom pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ne predstavljajo navajanja novih dejstev in predlaganje novih dokazov iz 337. člena ZPP.
V zvezi z očitkom evidentiranja tožnikove prisotnosti oziroma neresničnimi podatki pri tem je treba kot izhodišče za presojo upoštevati predvsem položaj tožnika kot predsednika uprave toženke.
Glede delovnega časa (in ostalih opravil v zvezi s tem) tožnik ni bil v podrejenem položaju in vezan na posebna navodila nekoga drugega. Zaradi tega se zastavlja vprašanje, ali so imele evidence sploh nek poseben pomen in tožnikovo pavšalno podpisovanje evidentiranja ur (kot izhaja iz dosedanjega postopka), ki jih je izvajala podrejena delavka, sploh lahko predstavlja kršitev njegovih pogodbenih obveznosti oziroma, ali v tem primeru sploh lahko govorimo o tožnikovem naklepnem ravnanju, dodatno tudi v povezavi z očitki kršitev, ki naj bi imela celo znake več kaznivih dejanj.
ZDR-1 člen 84, 84/2, 110, 110/1, 110/1-8. ZPP člen 8, 212.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - odhod iz kraja bivanja - odobritev pristojnega zdravnika - trditveno in dokazno breme
Materialno dokazno breme delavca ne razbremeni procesne dolžnosti, da navede dejstva in ponudi dokaze, s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotne stranke (212. člen ZPP).
Ker je revidentka zapustila kraj bivanja brez odobritve pristojnega zdravnika, je bil ugotovljen obstoj razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi v skladu z 8. alinejo prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za odpoved - začetek postopka odpovedi - razmerje med starim in novim zakonom
ZDR in ZDR-1 ne določata izrecno, kdaj se začne postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Strinjati se je z revizijsko navedbo tožnice, da začetek postopka ugotovi sodišče, upoštevajoč okoliščine konkretnega primera. V teh okoliščinah je treba upoštevati tudi, da je šlo za individualno odpoved pogodbe o zaposlitvi in ne za odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnega razloga. V takšnem primeru se postopek začne s prvim dejanjem delodajalca v smeri odpovedi konkretne pogodbe o zaposlitvi. Začetek postopka običajno tudi ni enak nastanku utemeljenega razloga za odpoved.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - javni uslužbenci - ukinitev organa - prevzem delavcev na podlagi zakona
Ni v nasprotju z zakonom, če delodajalec po obveznem prevzemu (do katerega je prišlo po zakonu) izpelje reorganizacijo in ugotovi presežek delavcev, ki so potrebni za izvajanje nalog organa oziroma konkretnega delovnega mesta. Obveznost prevzema delavcev ukinjenega organa ne posega v pravico prevzemnika, da v primeru obstoja ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih in podobnih razlogov delavcem, katerih delo pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi ni več potrebno, le-to odpove.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233. ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - odhod iz kraja bivanja - nespoštovanje zdravniških navodil - delavčeva dolžnost informiranja zdravnika
Revizijsko sodišče se strinja s presojo sodišč nižjih stopenj, da se delavec v primeru kršenja splošnih navodil osebnega zdravnika ne more uspešno sklicevati na odsotnost izrecnih prepovedi (odobritev), zlasti če je sam z zamolčanjem pomembnih dejstev, za katere je vedel in bi jih moral zdravniku sporočiti, povzročil odsotnost prepovedi oziroma odobritve.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija - utemeljenost odpovednega razloga
Zaradi zmanjšanega obsega dela pri toženi stranki se je potreba po delu delavcev na delovnem mestu monter 2 zmanjšala in se je tožena stranka posledično odločila reorganizirati delovni proces ter zmanjšati število zaposlenih na tem delovnem mestu. Zato sta presodili, da je tožena stranka dokazala obstoj utemeljenega razloga za odpoved.
ZDR člen 52, 52/1, 52/1-5, 72. ZDR-1 člen 79, 79/1, 228. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - predčasna razrešitev direktorja - mandat - prenehanje mandata
Tožnica in tožena stranka bi se lahko glede na to, da je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena za obdobje petih let in s poslovodno osebo, dogovorili za prenehanje pogodbe tudi pred potekom tega obdobja, na primer ob morebitni predčasni razrešitvi. A se nista. Pogodba o zaposlitvi med tožnico in toženo stranko ne vsebuje določbe, na podlagi katere bi prenehanje veljavnosti nastopilo pred potekom časa, za katerega je bila sklenjena.
Ker za primer predčasne razrešitve ali odstopa s funkcije, prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi pred potekom petletnega obdobja, za katerega je bila sklenjena, med tožnico in toženo stranko ni bilo dogovorjeno, bi lahko tožnici delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo le na enega od načinov, ki jih določa zakon.
Ugotovitev, da tožnik sporočila ni poslal pomotoma, še ne pomeni, da je ob tem vedel in nameraval kršiti delovne obveznosti. Prav zavedanje kršitve in volja kršitev storiti pa sta elementa naklepa po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
Datum odločitve sodišča prve stopnje iz 118. člena ZDR-1 je določen kot skrajni datum razveze delovnega razmerja, sodišče pa mora v vsakem posameznem primeru ugotoviti, kateri datum bi bil glede na konkretne okoliščine najustreznejši. Ugotovljeno je bilo, da je bil tožnik od septembra 2013 dalje, le z vmesno štirimesečno prekinitvijo v delovnem razmerju pri drugem delodajalcu oziroma delodajalcih. Zato je po presoji revizijskega sodišča v tem primeru najustreznejši datum razveze pogodbe o zaposlitvi med tožnikom in toženo stranko 31. 8. 2013, kakor predlaga tudi tožena stranka.
Predmet tega spora je plačilo prejemkov iz delovnega razmerja za čas po nezakoniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, nanje pa se nanaša tudi konkretna poravnalna ponudba, namenjena sporazumni rešitvi spora. To, da se je poskus sporazumne rešitve spora začel že v kasneje neuspelem izvršilnem postopku, na naravo poravnalne ponudbe kot listine, za katero velja dokazna prepoved, ne vpliva.
Spremembo sodbe sodišča prve stopnje omogoča prvi odstavek 354. člena ZPP. Že zakon je torej pred sodiščem druge stopnje predvidel možnost spremembe odločitve v škodo stranke, ki se ni pritožila. Zato sama sprememba sodbe ne more imeti za posledico kršitve določbe prvega odstavka 354. člena ZPP in 25. člena ustave RS (pravica do pravnega sredstva). Prav zato, ker stranka, ki je v postopku pred sodiščem prve stopnje uspela, nima „možnosti“ pritožbe (ker za to ni imela interesa), zakon za spremembo sodbe sodišča prve stopnje postavlja stroge pogoje. Ti so opredeljeni v 358. členu ZPP.
razlika v plači - prosta presoja dokazov - dopuščena revizija
Stališče, da je izplačevanje plače v gotovini možno dokazovati le z listinskimi dokazi, bi bilo v nasprotju z načelom proste presoje dokazov iz 8. člena ZPP. Sodišče druge stopnje je v razlogih sodbe sicer res zapisalo, da zgolj izpovedba prič ne more nadomestiti uradne listinske dokumentacije, vendar takšno stališče še ne pomeni, da sodišče šteje, da spornih dejstev toženec sploh ne bi smel dokazovati tudi z izpovedbo prič. Nenazadnje je sodišče druge stopnje pritrdilo dokazni oceni sodišča prve stopnje glede izpovedbe toženca ter prič A. A. in B. B. o plačevanju v gotovini.
Odgovor na vprašanje, zaradi katerega je bila revizija dopuščena, je takšen, da mora sodišče delodajalcu omogočiti dokazovanje, da je delavcu prejemke iz delovnega razmerja (oziroma del teh prejemkov) izplačal v gotovini, vendar pa v konkretnem primeru ta obveznost ni bila kršena.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti - ugotovitev razloga za odpoved - upoštevanje delodajalčevih navodil
Tožnica je s tem, ko je kljub jasnim navodilom direktorja podrejenim vodjem poslovnih enot še naprej dajala navodila za nezakonito poslovanje in je takšno nezakonito poslovanje dopuščala, ravnala v nasprotju z dolžnostjo upoštevanja delodajalčevih navodil, kot je določena v prvem odstavku 34. člena ZDR-1. Ta določa, da mora delavec upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
delegacija pristojnosti - določitev drugega stvarno pristojnega sodišča
Okoliščina, da ima Delovno sodišče v Mariboru s toženo stranko sklenjeno pogodbo za čiščenje poslovnih prostorov in da delo snažilke na tem sodišču opravlja tožnica, je dovolj tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - odpravnina - ureditev po kolektivni pogodbi - svoboda kolektivnega dogovarjanja - dopuščena revizija
Ker sta se revident in pri njemu organiziran sindikat v okviru pogodbene avtonomije dogovorila za ugodnejše odpravnine le delavcem, ki jim je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga (in ob upokojitvi), je zmotna presoja, da je do nje upravičena tudi tožnica, ki je prejela odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpoved večjemu številu delavcev - presežni delavci - program razreševanja presežnih delavcev
Za opredelitev večjega števila presežnih delavcev v smislu določb 96. člena ZDR je bistvena ocena delodajalca, koliko delavcem bo prenehala potreba po delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi iz nastalega poslovnega razloga. Na to nakazuje tudi opredelitev ZDR, da delodajalec “ugotovi, da bo zaradi poslovnega razloga postalo nepotrebno delo“, kar pomeni, da je pomembna začetna ugotovitev delodajalca o številu nepotrebnih delavcev pod pogoji iz dotedanjih pogodb o zaposlitvi. Ukrepi za razreševanje tako ugotovljenega (večjega) števila presežnih delavcev pa so potem predmet programa razreševanja le-teh in posvetovanja s sindikatom ter sodelovanja z zavodom za zaposlovanje v smislu določb 97. do 101. člena ZDR.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - možnost zaposlitve pod spremenjenimi pogoji
Vrhovno sodišče ugotavlja, da je pritožbeno sodišče na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja, na katerega je revizijsko sodišče vezano, pravilno štelo, da je podan v 2. alineji prvega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih določen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. V skladu z navedeno določbo je nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov, ker delavec dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno, zaradi česar ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - v. d. direktorica - rok za odpoved - pristojna oseba, ki ugotovi razlog za odpoved - datum sodne razveze - nova zaposlitev - ustrezno denarno povračilo
Če je delodajalec pravna oseba, po prvem odstavku 18. člena ZDR nastopa v njegovem imenu njegov zastopnik, določen z zakonom ali aktom o ustanovitvi, ali od njega pisno pooblaščena oseba. Glede na to opredelitev je pomembno, kdaj je oseba, ki nastopa v imenu delodajalca, ugotovila razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi in ali je prav ta oseba podala odpoved v zakonskem roku (drugi odstavek 110. člena ZDR).
Po datumu zaposlitve delavca pri novem delodajalcu za polni delovni čas sodišče temu delavcu ne more priznati delovnega razmerja še pri prejšnjem delodajalcu. Delavcu v tem obdobju tudi ne more priznati razlike plače pri bivšem in sedanjem (oziroma v času odločanja že bivšem) delodajalcu, saj ob nepriznanju delovnega razmerja pri tem delodajalcu, bivšemu delavcu ni mogoče priznati tudi plače kot pravice v povezavi z obstojem delovnega razmerja (kvečjemu odškodnino), kar je sodišče druge stopnje spregledalo.