ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - odmera sodne takse za pritožbo - kumulacija zahtevkov - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - navidezna eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov
Tožnica v obeh primerih zahteva 100.000,00 EUR kot povračilo vlaganj v nepremičnini, pri čemer se pri primarnem zahtevku sklicuje na pravila o povračilu stroškov stečajnega postopka, pri podrejenem pa na pravila obligacijskega prava. V takem primeru pa mora sodišče zahtevek obravnavati kot en zahtevek in v tem okviru preizkusiti vse možne pravne podlage glede na uveljavljane dejanske okoliščine. Zato gre v konkretni zadevi za en sam (denarni) zahtevek (za navidezno eventualno kumulacijo). Zato je napačno postopanje sodišča prve stopnje, ki je sodno takso za pritožbeni postopek odmerilo za vsak zahtevek posebej.
Sodišče prve stopnje je namreč utemeljeno izpostavilo, da je obtoženec specialni povratnik in da ga, glede na kriminalni recidiv, ki se je zgodil le kratek čas po prestani zadnji izrečeni mu zaporni kazni, doslej izrečene mu zaporne kazni in druge sankcije, očitno niso odvrnile od nadaljnjega izvrševanja kaznivih dejanj. Gotovo pa je, da takšnega učinka tudi ni moč pripisovati dosedanjemu bivanju obtoženca v priporu, ko tudi v tem pogledu ostaja pritožba na povsem načelni ravni.
zapuščinska obravnava - krajevna pristojnost sodišča - prebivališče zapustnika - stalno prebivališče - začasno prebivališče
Za določitev krajevne pristojnosti je v 177. členu ZD določenih več kriterijev, ki se uporabljajo sukcesivno, torej se uporabi naslednji kriterij, če ni uporaben predhodni. Kot izhaja iz prvega odstavka omenjenega člena, je za zapuščinsko obravnavo primarno pristojno tisto okrajno sodišče, kjer je imel zapustnik svoje stalno prebivališče. Če zapustnik ni imel stalnega prebivališča, je pristojno tisto okrajno sodišče, kjer je imel začasno prebivališče.
DZ člen 198, 198/3. ZIZ člen 17, 17/1, 21, 21/1, 40, 40/1, 40/1-3, 106, 106/1.
izterjava še ne zapadlih preživninskih dajatev - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - opredelitev obveznosti - določljiva obveznost - primeren izvršilni naslov - bodoče negotovo dejstvo - uskladitev preživnine - vsebina predloga za izvršbo
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je izvršbo za izterjavo preživninskih terjatev, ki bodo zapadle v obdobju naslednjih dveh let od vložitve predloga za izvršbo (prvi odstavek 106. člena ZIZ), dovolilo le v višini, ki nedvoumno izhaja iz predlogu za izvršbo predloženih izvršilnih naslovov (tj. sklepa II N 172/2019 in obvestila o uskladitvi preživnine z dne 31. 1. 2022), in sicer za 157,35 EUR mesečno, ne pa tudi v delu, v katerem je upnik zahteval izterjavo preživnine v višini "kot bo usklajena na podlagi novega obvestila CSD". Četudi je v sklepu II N 172/2019 določeno, da je dolžnik dolžan plačevati preživnino v valoriziranih zneskih, ki bodo določeni v vsakokratnem obvestilu CSD, terjatev upnika v zvezi z zneski valorizirane preživnine, katerih višina bo določena šele v prihodnosti, v presežku nad zneskom 157,35 EUR ob izdaji sklepa o izvršbi ni bila določljiva. Sklep II N 172/2019 zato kljub takšni določbi ne predstavlja primernega izvršilnega naslova za izterjavo bodoče v (morebitnem) višjem znesku določene preživnine, ampak, skupaj z obvestilom CSD z dne 31. 1. 2022, zgolj izvršilni naslov za izterjavo mesečne preživnine v višini 157,35 EUR. Izvršilno sodišče pa izvršbe tudi ne sme dovoliti za izterjavo nedoločene terjatve, katere višina je odvisna od dejstva, ki bo nastopilo šele v prihodnosti. Upnik bo izvršilni naslov za izterjavo razlike med zneskom 157,35 EUR in morebitnim višjim zneskom na novo valorizirane preživnine, ki bo izhajala iz novega obvestila CSD, pridobil šele po izdaji takšnega obvestila. Šele takrat bo na podlagi novega obvestila CSD in sklepa II N 172/2019 lahko določno opredelil višino dolgovane preživnine in podal določen predlog za izterjavo preživninskih terjatev v višini razlike med na novo določenim zneskom valozirizane preživnine in zneskom mesečne preživnine 157,35 EUR, za izterjavo katerega je izvršba dovoljena že v tem postopku.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00069776
ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 270, 270/1, 283, 283/1.
preživnina - izpolnitev preživninske obveznosti - izterjava preživninske obveznosti - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - razlogi za ugovor zoper sklep o izvršbi - naknadno prenehanje terjatve - sporazum staršev - skupno starševstvo - skupno varstvo in vzgoja otroka - prenehanje preživninske obveznosti - nadomestna izpolnitev - dogovor o nadomestni izpolnitvi - veljavnost dogovora - vezanost sodišča na izvršilni naslov
Ustaljeno stališče sodne prakse glede drugačnega načina izpolnitve preživninske obveznosti je, da roditelj, ki je dolžan preživljati svoje mladoletne otroke, ne more sam izbrati, ali bo plačeval določen denarni znesek kot preživnino ali pa jim bo zagotovil preživljanje na drug način. Če pa se stranki drugače sporazumeta (kot je to v konkretnem primeru), se preživnina lahko daje tudi na drug način. Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da razmerja med starši in otroki niso klasična civilnopravna razmerja in da v postopkih za varstvo otrokovih pravic veljajo specialna pravila, kot tudi, da je izpolnitev lahko opravljena tudi tako, da upnik sprejme nadomestno izpolnitev (283. člen OZ). Odločitvi o dodelitvi otroka in njegovem preživljanju sta neločljivo povezani in preživnino plačuje tisti roditelj, ki otroka nima v varstvu, pri tistem, ki ima oziroma je imel otroka v varstvu, pa je bistveno, kdo je otroka dejansko preživljal, očitno tudi v soglasju z zakonitim zastopnikom mld. otrok.
Plačevanje preživninske obveznosti se lahko izpolnjuje na drugačen način, kot je to določeno v izvršilnem naslovu, tudi če takšen dogovor formalno ni sklenjen pred sodiščem, saj zadostuje neformalno soglasje med preživljalcem in preživljancem. Sodišče tako v izvršilnem postopku samostojno presoja, ali so podani razlogi, ki preprečujejo izvršbo, v skladu s prvim odstavkom 55. člena ZIZ, pri čemer je eden od njih tudi prenehanje terjatve, na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe, kar zatrjuje dolžnik v tej zadevi. Dolžnik namreč zatrjuje, da ni dolžan plačati zapadlih in bodočih preživnin, ker z zakonito zastopnico, to je materjo mld. otrok, že od septembra 2018 izvajata skupno starševstvo na način, da otroci izmenjaje vsak drugi teden preživijo pri njem, pri tem pa dolžnik krije vse preživninske potrebe otrok in s tem dejansko izpolnjuje svojo preživninsko obveznost, s čimer je soglašala tudi zakonita zastopnica mld. otrok.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 40. ZPP člen 249, 249/1.
sodni izvedenec - nagrada in stroški izvedenca - plačilo za delo izvedenca - nagrada za študij spisa - dopolnitev mnenja - plačilo za dodatno delo
Izvedenec pridobi pravico do nagrade in povračila stroškov takrat, ko izpolni nalogo, ki mu jo je naložilo sodišče. Pri presoji, ali je izvedenec opravil naloženo delo, ni pomembno, ali se stranke z vsebino izvedenskega mnenja strinjajo, kot tudi ne, ali bo sodišče v dokaznem postopku sprejelo izvedenčeve ugotovitve ali ne. Upravičenje izvedenca do plačila nastane z izpolnitvijo naloge.
Izvedensko mnenje je potrebno obravnavati kot celoto. Ker izvedenka v konkretnem primeru z dopolnitvijo izvedenskega mnenja ni opravila dodatnih, novih nalog, oziroma ker njeno delo ne presega naloge, ki ji je bila naložena s prvotnim sklepom, ji priglašena nagrada za pisno dopolnitev ne pripada.
zavrženje pritožbe - poprava sklepa - nedovoljena pritožba - opravila, ki jih lahko opravlja strokovni sodelavec - napačen pravni pouk
Zmotno je pritožnikovo stališče, da bi lahko popravni sklep izdal le predsednik senata in ne strokovni sodelavec sodišča.
Popravni sklep ima napačni pravni pouk, saj ZPP v 3. odst. 270. člena izrecno določa, da zoper odločbe, izdane med pripravami na glavno obravnavo in se nanašajo na vodstvo postopka, ni pritožbe.
Izpodbijana odločba je obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo, saj tožeči stranki sodišče ni dalo možnosti, da odgovori na navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo, na katere pa je oprta izpodbijana stroškovna odločitev. Takšna kršitev bi sicer terjala razveljavitev stroškovne odločitve, a jo je pritožbeno sodišče lahko saniralo samo. Skupaj s sodbo je bil namreč tožeči stranki vročen tudi odgovor na tožbo, na katerega je tožeča stranka tudi vsebinsko odgovorila v pritožbenih navedbah. Te predstavljajo dovoljeno pritožbeno novoto.
stroški zdravljenja v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja v sloveniji - zavrnitev dokaznega predloga - tuj izvedenec - nepristranskost izvedenca
Ker v Sloveniji niso bile izčrpane možnosti za zdravljenje, v tem primeru ni izpolnjen dejanski stan po določbi 44.a člena ZZVZZ, zato je sodišče prve stopnje tožnikov tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
vročanje - procesni rok - tek roka med sodnimi počitnicami - sodne počitnice / poletno poslovanje - rok za pritožbo - novela ZS
Sodna praksa, da 15-dnevni rok za dvig sodne pošiljke ni procesni rok, ki v času sodnih počitnic ne teče, je usklajena; temelji na Načelnem pravnem mnenju občne seje VS z dne 14.1.2015.
Pravna ureditev, da procesni roki začnejo teči prvi naslednji dan po izteku sodnih počitnic, je ustaljena že od leta 1994, ko je bil uveden poseben način poslovanja sodišč v poletnem času.
Sodišče prve stopnje je sicer pravilno razlogovalo, da je postopek ugotavljanja ničnosti sklepov skupščine hiter v skladu s 393. členom ZGD-1 in da je pričakovati, da bodo ti rešeni kmalu. Vendar predlagatelj v pritožbi utemeljeno navaja, da je tudi obravnavani predlog za imenovanje posebnega revizorja v nepravdnem postopku ravno tako hiter postopek, saj mora sodišče prve stopnje v skladu z drugim odstavkom 52. člena ZGD-1 o predlogu odločiti v petih dneh od prejema predloga in rok za pritožbo proti meritornemu sklepu je tri dni od vročitve predloga, pritožba pa ne zadrži sklepa. Torej gre za kolizijo dveh hitrih postopkov: nepravdnega in večih pravdnih postopkov. Predlagatelj utemeljeno navaja da so bili prvi pravdni postopki sproženi v maju 2021, torej pred dvema letoma in še niso zaključeni. Obravnavani nepravdni postopek pa je bil začet še slabo leto pred tem, julija 2020, v njem je bilo že trikrat odločeno, pa so bile odločitve razveljavljene. V teh posebnih dejanskih okoliščinah bi bilo bolj smotrno in ekonomično, če sodišče prve stopnje v nepravdnem postopku samo reši sporno vprašanje kdo je veljavni zakoniti zastopnik, posledično pooblaščenec in ali lahko upošteva pripoznavo zahtevka in predlog za sklenitev sodne poravnave.
pogodba o trgovskem zastopanju - razlaga pogodbe - pravica do plačila - opravljanje dela - kršitev pogodbe - pobotni ugovor
Tožnikovo protipravno ravnanje je v tem, da kot agent, ki je strokovnjak in torej pozna delovanje ter značilnosti trga na katerem deluje, ni upošteval principalovega obvezujočega navodila, ki ni dopuščalo drugačnega ravnanja. Šlo je za navodilo, da pri sklepanju posla v imenu in na račun toženke izključi toženkino obveznost plačila pogodbenih penalov za primer zamude. Navodila niti ob sklepanju posla niti kasneje ni izpolnil. Zato je odškodninsko odgovoren za posledice nastale zamude. Svoje odškodninske odgovornosti, ki izvira iz agencijske pogodbe s toženko, se ne more razbremeniti s pritožbenim polemiziranjem v smeri, da ni imel vpliva na rok izpolnitve in z (neizkazanim) zavzemanjem, da je za zamudo nekako odgovorna toženka. Svoje ekskulpacije ne more doseči s sklicevanjem na vzroke za posledico, ki bi jo moral preprečiti, zato so njegove pritožbene navedbe v zvezi z odgovornostjo za zamudo pravno nerelevantne.
URS člen 34, 53, 56.. ZIZ člen 189, 189/4, 191, 191/3.
prodaja nepremičnine - položitev kupnine - rok za položitev kupnine - podaljšanje roka - razveljavitev prodaje nepremičnin
Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, rok, v katerem mora kupec položiti kupnino, ne sme biti daljši od šestih mesecev od dneva prodaje, ne glede na to, ali plačuje kupnino naenkrat ali v obrokih (drugi odstavek 184 člena ZIZ). Sodišče prve stopnje rok za položitev kupnine sicer lahko določi glede na okoliščine primera, vendar je zakonsko omejeno z rokom šestih mesecev od dneva prodaje. Ta rok je maksimalni rok, ki ga sodišče sme določiti za plačilo kupnine in ga ni mogoče podaljšati. Ker je bil kupki s sklepom z dne 13. 6. 2022 odobren že maksimalni rok za položitev kupnine, ki se je iztekel 3. 12. 2022, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi prošnje za ponovno podaljšanje roka za položitev kupnine še za nadaljnjih 45 dni oziroma do 15. 1. 2023 pravilna in zakonita.
Pogodbeno razmerje tožnika s prvo toženko je bilo preko nezakonitega poslovnega modela zlorabljeno. Njegov dejanski delodajalec je bila tretja toženka, pri čemer formalne pogodbe o zaposlitvi nimajo prednosti pred obstojem delovnega razmerja pri dejanskem delodajalcu. Pojma delodajalca po drugem odstavku 5. člena ZDR-1 ne gre razumeti le v formalnem smislu, to stališče je v sodni praksi (v zvezi z obstojem delovnega razmerja) že preseženo. Vendar pa to, kot že navedeno, ne vpliva na tožnikov položaj delavca prve toženke za čas, ko je bil vključen v socialna zavarovanja na podlagi delovnega razmerja. Sicer pa je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je bila tretja toženka tožnikov dejanski delodajalec.
Tretja toženka je zaradi kršitve pravic odgovorna za prikrajšanje pri tožnikovih pravicah iz delovnega razmerja že v času, ko je bil tožnik delavec prve toženke, pri čemer njena odgovornost (zaradi ugotovljene zlorabe) ni subsidiarna, kot bi bila na podlagi šestega odstavka 62. člena ZDR-1. Njena odgovornost tudi ni le klasična odškodninska, ampak je enaka odgovornosti delodajalca za prejemke iz delovnega razmerja. Obravnava se v okviru reparacijskega zahtevka iz delovnega razmerja, kot ga je tožnik postavil v tem sporu. Le na tak način bo položaj tožnika, v katerem se je znašel zaradi zlorabe, saniran.
SPZ člen 118, 118/4-5, 119, 119/6. ZPP člen 339, 339/2-11.
gospodarski spor majhne vrednosti - rezervni sklad - izterjava vplačil v rezervni sklad - aktivna legitimacija - upravnik kot zastopnik etažnih lastnikov - nedovoljeni pritožbeni razlogi
V tem sporu ne gre za tožbo na podlagi šestega odstavka 119. člena SPZ, ki bi jo vložil upravnik v svojem imenu, a v korist vsakokratnih etažnih lastnikov (izterjava sredstev na račun rezervnega sklada), temveč za tožbo na podlagi pete alineje četrtega odstavka 118. člena SPZ, kjer tožbo upravnik vloži v imenu in v korist vsakokratnih etažnih lastnikov. Vprašanje veljavnosti Pogodb je torej vprašanje veljavnega zastopanja etažnih lastnikov, na nepravilnost zastopanja pa se lahko sklicuje le stranka, ki naj bi bila nepravilno zastopana, ne pa tudi njen nasprotnik.
Za nastop fikcije je tako odločilno kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka. Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje po izteku roka.
OZ člen 131. ZPP člen 14, 224, 340. ZPrCP člen 105.
odškodninska odgovornost - povrnitev nepremoženjske škode - prometna nesreča - kolo s pomožnim motorjem - kolesarska steza - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - poškodba kolesarja - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo - ugovor deljene odgovornosti - deljena odgovornost - soprispevek oškodovanca - soprispevek k nastanku škodnega dogodka - kolesar - uporaba zaščitne čelade - prepoved vožnje vozila v cestnem prometu pod vplivom alkohola - nepričakovano ravnanje oškodovanca - policijski zapisnik o ogledu kraja prometne nezgode - zapisnik kot javna listina - potek dogodka - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Iz teorije in sodne prakse jasno izhaja stališče, da mora pravdno sodišče kljub kazenski obsodilni sodbi samostojno presojati ugovore toženca o obstoju deljene odgovornosti. Kazenska obsodilna sodba odgovora ne vsebuje, saj je vprašanje o obstoju soprispevka za ugotovitev obstoja kaznivega dejanja nepomembno. Zato ne predstavlja ovire za ugotavljanje tožnikovega soprispevka k nastali prometni nesreči v pravdi. Pravdno sodišče lahko - dokler ostane v okviru pravne kvalifikacije ugotovljenega kaznivega dejanja, ki ga je ugotovilo kazensko sodišče - dejstva ugotovi drugače kot kazensko.
ZDZdr člen 30, 30/1, 31, 31/1, 32, 32/1, 50, 67. ZNP-1 člen 32, 32/2, 36, 36/3. ZPP člen 111, 111/4, 343, 343/2.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča - zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom - pravna sredstva - pravica do pritožbe - dovoljenost pritožbe - upravičene osebe - zastopanje pred sodišči - obvezno zastopanje po pooblaščencu, ki je odvetnik - pooblaščenec stranke - vročitev sklepa odvetniku - pritožba vložena po pooblaščencu - pravočasno vložena pritožba - odločitev o pritožbi - vročanje nasprotnemu udeležencu - laična pritožba - pritožba vložena po poteku pritožbenega roka - začetek teka roka za pritožbo - potek roka za pritožbo - zavrženje pritožbe kot prepozne - prepozna pritožba v nepravdnem postopku - upoštevanje prepozne pritožbe v nepravdnem postopku - udeleženec v nepravdnem postopku - sodelovanje v postopku na nižji stopnji
Pritožbeni rok v postopkih po ZDZdr teče za vsako do pritožbe upravičeno osebo posebej, torej od dneva, ko je bil sklep vročen posameznemu pritožniku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSM00068252
DZ člen 114. URS člen 22. ZD člen 32, 213, 240. ZMatR člen 20, 20/1, 20/3. ZPP člen 181, 224, 224/1, 224/4. ZZZDR člen 87.
prekinitev postopka - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica - oblikovanje zahtevka - vezanost na napotitveni sklep - pravni interes za ugotovitveno tožbo - enako varstvo pravic - sporna dejstva o očetovstvu - otrok, rojen izven zakonske zveze - vpis v matični register - sprememba vpisanega podatka v matični knjigi - javna listina - izpodbijanje resničnosti dejstev iz javne listine - izločitev v korist potomcev
Oblikovanje tožbenega zahtevka s katerim bo dedič A. A. uveljavljal, da B. B. ni dedinja po zapustniku in s katerim bo na podlagi 20. člena ZMatR lahko dosegel spremembo vpisanega podatka o očetovstvu, je njegova odločitev. Sodišče druge stopnje glede na podatke v zapuščinskem spisu lahko le domneva, da je bil v postopku pred upravnim organom neposredno izveden vpis v matični register, ker je odločitev o tem vpisu (ali vnosu priznanja v matični register) sledila predhodni presoji, da gre za pravno veljavno priznanje očetovstva, saj sicer vpis ne bi bil izveden.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da toženka ni dala povoda za tožbo, saj je bila s svojo obveznostjo seznanjena šele po prejemu tožbe in jo je nato takoj poravnala. Zato je skladno s 157. členom ZPP pravilno odločilo, da ji je tožnica dolžna povrniti stroške postopka.