ZDavP-2 člen 326, 326/5, 394, 394/1, 394/1-1. ZP-1 člen 56, 56/3, 57, 57/4, 156, 156/1, 156/1-1.
prekršek - konkretizacija okoliščin - opis dejanja - plačilni nalog izdan v postopku o prekrških - nepredložena davčna napoved - zakonski znaki prekrška - opis prekrška v izreku - zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa
Očitek naslovljen na storilko je namreč, da je zavezanka za oddajo davčne napovedi za odmero dohodnine od dobička iz odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov, ki bi jo morala vložiti do 28. februarja 2014 za leto 2013, s čemer je tudi opredeljen storilki naslovljen očitek, zoper katerega se lahko storilka v pravnem sredstvu izjavi, kar ji omogoča možnost, da se brani, s tem pa so ji zagotovljena temeljna jamstva poštenega postopka.
nasilje v družini - prepoved približevanja - preprečevanje nasilja v družini - pogoji za izdajo ukrepa - nesorazmernost ukrepa
Ugotovljene okoliščine kažejo, da je ukrep, ki je bil izrečen v februarju leta 2017, dosegel namen (prvi odstavek 19. člena ZPND). Po tem datumu o kakršnemkoli nasilju niti pritožnica ne izpoveduje, predlog, ki temelji na občutku strahu in ogroženosti, pa ni utemeljen. Glede na ugotovljeno dejansko stanje ukrep prepovedi približevanja tudi ne bi bil sorazmeren, ker bi nasprotnemu udeležencu preprečeval izvajanje stikov s svojimi otroci v hiši, kjer živi pritožnica in v kateri po potrebi varuje najmlajšega od otrok. Nasprotni udeleženec namreč živi v nedokončanem vikendu, kjer pogoji za bivanje otrok niso primerni.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00007225
ZZZDR člen 12, 51, 51/2, 54, 62.
obstoj izvenzakonske skupnosti - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - obseg skupnega premoženja - posebno premoženje izvenzakonskih partnerjev - najem kredita v času trajanja izvenzakonske skupnosti - razpolaganje s posebnim premoženjem - razpolaganje s skupnim premoženjem - razdelitev skupnega premoženja
Sporno stanovanje predstavlja skupno premoženje. Stanovanje je bilo kupljeno v času izvenzakonske skupnosti, bistveno pa je, da je bil tudi kredit pridobljen v času izvenzakonske skupnosti in ga je tožnik v tem času pričel odplačevati. Izvenzakonska skupnost ne pomeni samo življenjske, ampak tudi ekonomsko skupnost. Pravdni stranki sta z delom v izvenzakonski skupnosti pridobivali dohodke, iz teh dohodkov je bil odplačevan kredit. Tožnik je ob zaslišanju res izpovedal, da je kredit odplačeval iz svoje pokojnine in iz dohodkov iz njegove dejavnosti. Vendar v ekonomski skupnosti ni bistveno, ali partner odplačuje kredit iz dohodkov, ki jih on pridobi z delom v času trajanja skupnosti, saj mora zaradi tega drug partner nositi druge stroške v takšni skupnosti.
ZPP člen 151, 163. ZFPPIPP člen 227, 227/1, 354, 354/1.
stečajni postopek nad toženo stranko - osebni stečaj - stroški pravdnega postopka - nastanek terjatve za plačilo stroškov
Pritožbeno sklicevanje na določilo prvega odstavka 227. člena ZFPPIPP je zmotno, saj pravdni stroški v obravnavani zadevi ne predstavljajo terjatve, nastale do začetka stečajnega postopka.
ZOdvT tarifna številka 3100, 6002. ZPP člen 205, 208.
pravno nasledstvo - aktivna legitimacija - pripojitev družbe - prekinitev in nadaljevanje postopka - sprememba na strani tožeče stranke - stroški postopka - nagrada za postopek izvršbe - nagrada za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine
Tekom pravdnega postopka je prišlo do pripojitve družbe k sedanjemu tožniku, zato je prvo sodišče postopek s sklepom z dne 23. 3. 2016 pravilno prekinilo z dnem 19. 2. 2016 in v 2. točki predmetnega sklepa odločilo, da se na strani tožnika z dnem 3. 3. 2016 nadaljuje s pravno naslednico. Tako je zmoten pritožbeni očitek, da je sodišče spregledalo spremembo na strani tožeče stranke. Tudi v uvodu izpodbijane sodbe je tožečo stranko pravilno označilo in ni sporno, da je tožeča stranka pravna naslednica upnika. Ker je pravno nasledstvo jasno izkazano, je dejstvo, da je prvo sodišče sklep o izvršbi deloma vzdržalo v veljavi tudi v prvem in tretjem odstavku izreka, neproblematično. Sodbo je treba brati skupaj s sklepom o izvršbi, zato je ob razumni interpretaciji zaključek, da mora toženec obveznost plačati novemu tožniku, pravilen.
V skladu z ZOdvT se v primeru, ko postopek poteka kot nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine, nagrada za postopek izvršbe všteje v nagrado za postopek (tarifna številka 3100).
delitev solastnine - način delitve - fizična delitev - deljivost stvari - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
SPZ kot primarni način delitve stvari v solastnini v sodnem postopku narekuje fizično delitev. Slednja ima prednost pred ostalimi načini delitve ne glede na to, ali se z njo strinjajo vsi solastniki ter ne glede na to, ali vsi izkažejo upravičen interes za določen del stvari v naravi. Osnovna predpostavka fizične delitve pa je, da je takšna delitev dejansko in pravno možna. Stvar je deljiva, če jo je mogoče razdeliti na stvari iste vrste, pri čemer se nesorazmerno ne zmanjša njena vrednost niti se ne uniči njen osnovni namen. Deljivost se presoja tudi po tem, ali je stvar mogoče razdeliti v skladu s solastninskimi deleži solastnikov, da torej vsak solastnik prejme del stvari, hkrati pa potrebna izplačila razlike v vrednosti prejetih delov niso pretirana in nesorazmerna. Pravno je delitev nemogoča, če predpis prepoveduje delitev stvari, ki je sicer fizično deljiva.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - ustavitev postopka izbrisa - subjekt vpisa v sodni register - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - subjekt vpisa kot pritožnik - zavrženje pritožbe
Subjekt vpisa v sodni register, zoper katerega je bil začet postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, po ZFPPIPP nima procesne legitimacije za vložitev pritožbe zoper sklep o ustavitvi postopka izbrisa.
ZFPPIPP člen 427, 427/2, 427/2-2, 429. ZSReg člen 34, 34/1, 34/1-4, 39, 39-2.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - zavrnitev predloga - ustavitev postopka - vodenje več ločenih postopkov - sklep o ustavitvi postopka izbrisa - postopek po uradni dolžnosti - sklep o začetku postopka izbrisa - ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa - neizpolnitev obveznosti - izbrisni razlog - poslovni naslov
Zoper isti subjekt vpisa ne more hkrati teči več postopkov izbrisa iz sodnega registra. Ker so po materialnem pravu neplačane obveznosti do upnikov, ne glede na izbrisni razlog, ovira za izbris subjekta iz sodnega registra, bi nastal pravno nevzdržen položaj, če bi sodišče za isto pravno osebo postopek izbrisa na podlagi utemeljenega ugovora upnikov ustavilo in hkrati na predlog lastnice objekta ponovno izdalo sklep o začetku postopka izbrisa. Zato pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da za začetek postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije v konkretnem primeru niso izpolnjene materialno pravne predpostavke. S tem pa se izkaže, da je odločitev o zavrnitvi predloga pravilna.
DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00007543
ZIZ člen 270, 272, 272/1, 272/2, 272/3. ZZK-1 člen 79, 79/1, 79/1-1.
zavarovanje nedenarne terjatve - zaznamba spora - začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - pogoji za izdajo začasne odredbe - sklep o začasni odredbi - objektivna nevarnost - dokazni standard verjetnosti - verjetnost obstoja terjatve - nevarnost za uveljavitev terjatve - verjeten izkaz nevarnosti - zemljiškoknjižno stanje - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - spor o lastninski pravici - neznatna škoda - pravni standard neznatne škode - omejitev lastninske pravice - stavbna pravica
Rešitvi neugodnega učinka načela zaupanja v zemljiško knjigo za stranko, ki vanjo ni vpisana, je namenjen institut zaznambe spora. To pa ne pomeni, da stranka, ki želi svoj položaj zavarovati z začasno odredbo, tega ne more storiti. Gre za dvoje prirejenih sredstev za zavarovanje nedenarne terjatve, ki se ne izključujeta.
Za verjeten izkaz nevarnosti ne zadošča zgolj dejstvo, da je toženec v zemljiški knjigi vpisan kot izključni lastnik sporne nepremičnine in ima zato možnost, da z njo razpolaga. Čeprav gre za objektivno nevarnost, in upniku zato ni bilo treba zatrjevati in dokazovati, da nevarnost izvira iz dolžnikovega ravnanja (kot to velja za subjektivno nevarnost pri denarnih terjatvah), pa to ne pomeni, da zatrjevane nevarnosti glede vira (ki je lahko ravnanje tretjega, ravnanje dolžnika ali kaj drugega) ni treba konkretizirati.
Za obstoj objektivne nevarnosti mora biti ugotovljeno nekaj več kot le možnost, da bi dolžnik z nepremičnino, katere lastnik je, lahko razpolagal.
regulacijska začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - tehtanje interesov
Določena razumna eksploatacija kamnoloma je namenjena ohranjanju koncesije in ne pomeni težko nadomestljive škode.
Če bi bila izdana začasna odredba in bi posledično prišlo do prenehanja koncesijskega razmerja, se ne bi poplačevali niti upniki in stroški iz splošne stečajne mase. Očitek, da stečajna upraviteljica prvega toženca z nadomestilom, ki ga prejema po pogodbi od drugega toženca, ne poplačuje posebne stečajne mase in s tem tožeče stranke, pa ni predmet tega pritožbenega postopka. Te za tožečo stranko najbolj sporne odločitve naj izpodbija v stečajnem postopku. Njeno nepoplačevanje z nadomestili po spornih pogodbah ne pretehta grozeče nevarnosti.
ZPP člen 108, 145, 145/1, 336, 365, 365-1. ZFPPIPP člen 121, 121/1. ZGD-1 člen 45, 45/1.
pritožba zoper sklep - nedovoljena pritožba - upravičena oseba za vložitev pritožbe - nepravilna oznaka sedeža družbe - podpis zakonitega zastopnika pravne osebe - nepopolna pritožba
V postopku s pritožbo se ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. To pa pomeni, da pritožnik sam nosi posledice nepopolne pritožbe. Ker iz nepopolne pritožbe pritožbeno sodišče samo ne more ugotoviti, ali jo je vložila upravičena oseba, jo je kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 429. URS člen 67. ZSReg člen 19. ZNP člen 37.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - predlagatelj postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - lastnik objekta - lastnik nepremičnin - upravičeni predlagatelj - dovoljenje lastnika objekta za poslovanje na naslovu družbe - naknaden preklic soglasja
Zakonska domneva, da je izbrisni razlog iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP (subjekt vpisa ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register) podan, če je kot poslovni naslov pravne osebe vpisan v sodni register naslov, na katerem je objekt, katerega lastnik je druga oseba, ki ji ni dala dovoljenja za poslovanje na tem naslovu (druga alineja 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP), je odraz nesprejemljive prakse in zlorab v preteklosti, ko so pravne osebe priglasile v sodni register svoj poslovni naslov brez vednosti in dovoljenja lastnika nepremičnine na tem naslovu in katere namen je odprava nezakonitega posega v lastninsko pravico lastnika nepremičnine. V obravnavanem primeru pa ni sporno, da je subjekt vpisa dovoljenje pritožnice ob priglasitvi svojega poslovnega naslova za vpis v sodni register imel.
Pritožnica sicer v pritožbi izpostavlja svojo ustavno pravico do zasebne lastnine iz 67. člena Ustave, ki jo utemeljuje s svojo pravico do preklica že izdanega dovoljenja. Pritožbeno sodišče ji te pravice ne oporeka, ne sprejema pa pravnih posledic pritožničinega preklica dovoljenja, kot jih s predlogom za izbris zasleduje pritožnica. Ker izbris družbe iz sodnega registra pomeni njeno prenehanje, so torej posledice nepopravljive in za ustanovitelje družbe pomenijo drastičen poseg in kršitev njihove ustavne pravice do lastnine. Tudi navedeni razlog in zgoraj obrazložena teleološka razlaga domneve obstoja izbrisnega razloga zato narekuje ozko tolmačenje zakonske domneve izbrisnega razloga.
zapuščinski postopek - prekinitev postopka - oporoka - učinek oporočnega razpolaganja na denacionalizirano premoženje
To, kar je sporno, je vprašanje, ali se nanaša oporoka tudi na denacionalizirano premoženje. Gre torej za vprašanje razlage oporoke, ki pa je spor o uporabi prava (81. člena ZDen) ob nesporni vsebini oporoke. Ker je torej spor med udeleženci postopka spor o uporabi prava ob nesporni vsebini oporoke, pritožniki utemeljeno opozarjajo, da o takšnem sporu odloči zapuščinsko sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00007571
ZIZ člen 229. SPZ člen 33, 33/1, 34, 212. ZPP člen 426.
motenje posesti - objektivne meje pravnomočnosti - časovne meje pravnomočnosti - prisilna izvršba
S sklepom o izvršbi je sodišče dopustilo izvršbo le glede protipravnega stanja, ki je obstajalo v času izdaje sklepa. Upnik izven meja pravnomočnega izreka sklepa o motenju posesti ter pravnomočnega sklepa o izvršbi nima varstva v vseh mogočih situacijah, za vsa motilna dejanja, ki so/bodo nastajala v bodoče, v nedoločenem času po izdaji sklepa o izvršbi. V nasprotnem primeru bi bil ta izvršilni postopek odprt časovno neomejeno. Upnik se bo moral za dosego želenega, to je vožnje tudi z večjimi dostavnimi vozili po parceli dolžnikov, poslužiti drugih možnosti, ki mu jih dopušča pravni red.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-1, 427/1-2, 429, 435, 435/1, 435/1-1, 438, 438/1, 438/1-2. ZSReg člen 39, 39-2.
postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - predlagatelj postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa - poslovni naslov - dovoljenje lastnika objekta - izbrisni razlog - neporavnane obveznosti
Ustavno sodišče RS je presojalo ZFPPIPP v delu, ki ureja postopek ugovora zoper sklep o začetku postopka izbrisa pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije, kadar je ta začet iz razloga, da pravna oseba ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register (odločba U-I-57/15-13, U-I-2/16 z dne 14.4.2016). V obrazložitvi navedene odločbe je Ustavno sodišče RS navedlo, da se do odprave ugotovljenega neskladja lahko v postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, ki se vodi iz razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, kot ugovor, da izbrisni razlog ne obstaja (1. točka prvega odstavka 435. člena ZFPPIPP), uveljavi tudi, da pravna oseba ni prenehala poslovati, da ima premoženje ali da ni izpolnila vseh svojih obveznosti. To pomeni, da je mogoče v izbrisnem postopku po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP uveljaviti vsebinsko enak ugovor, kot v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
ZFPPIPP člen 429, 430, 430/1, 430/2, 436, 440. ZSReg člen 19, 39, 39-2, 43, 43/1.
izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije - vročanje pisanj v postopku izbrisa - objava sklepa na straneh AJPES - prepozna pritožba - predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - sklep o izbrisu iz sodnega registra
Ni res, kot to trdi pritožnik, da ZSReg predvideva spletno objavo kot način vročanja izključno za dovolitev vpisa subjekta vpisa v sodni register. Po prvem odstavku 43. člena ZSReg se namreč mora objaviti na spletnih straneh AJPES vsak vpis v sodni register. ZFPPIPP pa v prvem odstavku 430. člena izrecno določa, da se objavijo na spletnih straneh AJPES vsi sklepi, ki se izdajo v postopku izbrisa, torej tudi sklep o obstoju izbrisnega razloga in sklep o izbrisu subjekta vpisa iz sodnega registra.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - ogrožanje lastnega zdravja
Podani so pogoji za zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve. Pridržanec zaradi duševne bolezni huje ogroža svoje zdravje, če ne življenje. Podatek o opuščanju terapije ob resnosti in dolgotrajnosti trenutnega stanja utemeljuje zaključek, da pomoč pridržani osebi z drugimi (manj omejujočimi) oblikami pomoči, (še) ne bi bila uspešna.
OZ člen 360, 574, 574/2. ZPP člen 185, 347, 347/2.
posojilna pogodba - posojilna pogodba ali darilo - rok za vrnitev posojila - dokazi in dokazovanje - ugovor zastaranja - zapadlost terjatve - zadržanje zastaranja - nepremagljive ovire - sprememba tožbe
Kadar iz okoliščin primera roka za vrnitev posojila ni mogoče določiti, zapadlost terjatve ureja drugi odstavek 574. člena OZ, po katerem se šteje, da mora sopogodbenik vrniti posojilo, ko izteče primeren rok, ki ne more biti krajši od dveh mesecev, šteto od posojilodajalčeve zahteve, naj posojilo vrne.