zavrženje pritožbe kot nedovoljene - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo
Na podlagi izpodbijanega sklepa k plačilu stroškov ni zavezana pritožnica (ta ni skrbnica predlagateljice), ki tako nima pravnega interesa za vložitev pritožbe.
ZIZ člen 38., 38.a, 38.c, 222., 223., 292. - člen 116.
izvršilni stroški - izvršitelj - varščina - stroški hrambe stvari
Izvršitelj je v skladu z določbo 292. člena ZIZ upravičen do povračila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom, zato nikakor ni mogoče sprejeti razlage, da bo moral izvršitelj v izvršilnem postopku sam plačevati oz. nositi stroške hrambe in prodaje. V primeru, ko gre za premično stvar (ki jo je treba odstraniti iz nepremičnine), ki nima nobene komercialne (tržne) vrednosti, je po oceni pritožbenega sodišča treba vendarle uporabiti določbe 38., 38.a in 38.c člena ZIZ.
ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-2, 39/1-3, 53. URS člen 19, 19/1, 19/2, 45, 51, 51/3.
prisilna hospitalizacija - sprejem na zdravljenje v psihiatrični bolnišnici brez privolitve - sprejem na zdravljenje v nujnih primerih - nujni primeri - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - test sorazmernosti - duševna motnja - bipolarna afektivna motnja - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih
Nevarnosti, ki jih pritožnik v zdravstvenem stanju kot je sedaj, povzroča sebi in drugim, je mogoče preprečiti le na tak način, da ostane na zdravljenju. Zaradi narave duševne motnje pritožnika je nujno potrebno, da se mu omeji svoboda gibanja oziroma preprečijo stiki z okolico, še preden se izpelje postopek za sprejem brez privolitve iz 40. do 52. člena ZDZdr.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSM00007519
OZ člen 154. ZOZP člen 7. ZPrCP člen 110.
nesreča premikajočih se motornih vozil - regresni zahtevek zavarovalnice - škodni dogodek - dokazno in trditveno breme
Prvostopno sodišče je na podlagi izvedenskega mnenja izvedenca prometne stroke in glede na mesto parkiranih vozil oškodovanke in toženca ter ostalih gostov gostilne ter na podlagi fotografij poškodb oškodovankinega in toženčevega vozila tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno presodilo, da tožnica ni zmogla dokaznega bremena glede zatrjevanega dejstva nastanka škodnega dogodka, in sicer, da je toženec s svojim avtomobilom ob manevriranju na parkirišču trčil v vozilo oškodovanke.
odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - zakonske zamudne obresti
Odločitev o zavrnitvi zahtevka za zakonske zamudne obresti od prisojene odškodnine je po presoji pritožbenega sodišča pravilna glede zahtevanih zakonskih zamudnih obresti od vložitve tožbe do odločitve s sodbo, ker določba 12. člena ZPŠOIRSP izrecno določa, da je skupna višina denarne odškodnine za povzročeno škodo zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki se lahko določi v sodnem postopku, omejena do trikratnika zneska denarne odškodnine, ki je lahko upravičencu določena v upravnem postopku.
Pritožbeno sodišče pa ne vidi razloga za neugoditev tožbenemu zahtevku v delu za zahtevane zakonske zamudne obresti v primeru toženkine neizpolnitve obveznosti po sodbi v rokih, določenih za izpolnitev v točki I. izreka. Določbe prvega odstavka 378. člena OZ in prvega odstavka 299. člena OZ so pravna podlaga za toženkino obveznost plačati zakonske zamudne obresti za primer zamude z izpolnitvijo prisojenih denarnih zneskov, zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi ugodilo in prisodilo tožniku zakonske zamudne obresti, kot izhaja iz izreka te sodbe (peta alineja 358. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00007622
ZPP člen 287, 451, 458, 458/1. URS člen 22.
spor majhne vrednosti - dokazno breme - pravočasno navajanje dejstev in predlaganje dokazov - naročniško razmerje - pogodba o naročniškem razmerju - veljavnost pogodbe - odpoved naročniškega razmerja - plačilo računa za mobilni telefon - neizpolnitev pogodbenih obveznosti - prekinitev naročniškega razmerja s strani mobilnega operaterja - stroški postopka - potrebni pravdni stroški - potni stroški pooblaščenca - sedež odvetnika - izbira odvetnika izven kraja sedeža sodišča - povečani stroški zaradi izbire odvetnika s sedežem izven sedeža sodišča - pravica do svobodne izbire odvetnika
Toženec, na katerem je bilo dokazno breme, ni dokazal, da bi naročniško razmerje odpovedal dne 13. 1. 2016. Do prekinitve naročniškega razmerja je prišlo s strani tožeče stranke, ker toženec svojih obveznosti plačila ni izpolnil, do tega trenutka pa je bila pogodba veljavna in zavezujoča.
Kot potrebni stroški postopka se praviloma priznavajo le potni stroški pooblaščenca, ki ima sedež na delovnem območju sodišča.
pravnomočnost sklepa - izvršilni naslov - že pravnomočno razsojena stvar
Ker so bili s pravnomočnim sklepom tožnici, kot zakoniti zastopnici, priznani nagrada in stroški za opravljene storitve začasne zastopnice, predstavlja podlago za uveljavljanje stroškov tožnice v izvršilnem postopku le-ta pravnomočen sklep sodišča, ne pa verodostojna listina - račun.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - pravica do pravnega sredstva - zavrženje pritožbe
Plačilna naloga za plačilo sodne takse z dne 15. 9. 2017 kot dolžnika za njeno plačilo omenjata (zgolj) toženca. Posledično se tudi izpodbijani sklep, s katerim sta bila ugovora zoper omenjena plačilna naloga zavrnjena, nanaša le nanj. Ker zato R. H. zoper tak sklep nima pravice do pravnega sredstva, je bilo potrebno glede nje pritožbo zavreči.
Od dejstva, ali je bil tožnik dobroverni ali nedobroverni posestnik stanovanja je odvisno, kako se ugotavlja višina obogatitve oz. pod katerimi pogoji je prikrajšani upravičen do vračila obogatenemu dane koristi. Tožnik je bil dobroverni posestnik, kar pomeni, da je potrebno ugotoviti, ali so njegova vlaganja objektivno povečala vrednost nepremičnine. Nepomembno je zato pritožbeno izpostavljanje, da ta vlaganja za toženko naj ne bi imela nobene koristi, zaradi česar jih je odstranila in na novo dokončala nepremičnino.
Upravljalci so bili dolžni toženki predložiti dokumentacijo za zemljišča, ki so postala last RS po 74. členu ZZad, torej za zemljišča, ki so jih zadruge pridobile neodplačno. Neutemeljene so zato trditve toženke, da je bila toženka, ker ji tožnica ni predložila dokumentacije o odplačni pridobitvi parcele, v dobri veri, da je RS postala lastnica sporne parcele z uveljavitvijo ZZad. Noben predpis ne določa, da se domneva, da je lastnica kmetijskega zemljišča postala RS, dokler zadruga toženki ne predloži dokumentacije o odplačni pridobitvi. Prvi odstavek 74. člena ZZad namreč ureja pravilo, drugi pa izjemo, zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da toženka v konkretnem primeru ni mogla biti v dobri veri, da je lastnica sporne parcele z uveljavitvijo ZZad postala RS.
V primeru denarne odmene na podlagi vindikacijskega zahtevka neupravičeni uporabnik pride v zamudo s trenutkom, ko lastnik od njega zahteva vračilo denarne odmene.
ZZK-1 člen 94, 94/3, 94/3-3. ZIZ člen 170, 170/2. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-3, 298a, 298a/3.
izvršba na nepremičnine - prekinitev izvršilnega postopka - prekinitev izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka - učinki začetka stečajnega postopka - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - vpis v zemljiško knjigo po začetku stečaja
Vknjižba lastninske pravice (v primeru uspeha v pravdi) namreč ne bo izvršena v vrstnem redu predznambe (55. člen ZZK-1) in zato omenjeno nepremično premoženje na dan začetka stečaja ne bo spadalo v stečajno maso. Le če se z vpisom, ki je začel učinkovati pred začetkom stečajnega postopka in je bil opravljen po začetku stečajnega postopka, v korist stečajnega dolžnika vknjiži lastninska pravica, ki je omejena s hipoteko ali maksimalno hipoteko, ali če se s takšnim vpisom vknjiži hipoteka ali maksimalna hipoteka, se za preizkus te hipoteke ali maksimalne hipoteka in terjatve, zavarovane z njo, smiselno uporablja 71. člen ZFPPIPP tako, da mora upravitelj v 15-ih dneh po dnevu, ko zve za pravnomočnost sklepa o dovolitvi tega vpisa, izdelati dodatni osnovni seznam (tretji odstavek 298.a člena ZFPPIPP).
javnost glavne obravnave - izključitev javnosti - prepis listine - tajnost podatkov - tajni podatki
Ne glede na to, da se v sodnem spisu nahajajo posamezne listine, ki so označene s stopnjo tajnosti interno, slednje še ne pomeni, da sodišče državnemu tožilcu, ki je v isti zadevi vložil obtožni akt, odreče prepis posameznih listin, ne da bi hkrati ugotovilo, kateri so tisti razlogi obrambe oziroma varnosti države, ki bi bili s prepisom posamezne listine lahko ogroženi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00006346
ZZ člen 62, 62/1, 65, 65/1, 65/4. SPZ člen 37, 92, 257, 257/2. OZ člen 3, 20, 20/1, 33, 33/1, 33/2, 33/3, 52, 82, 82/1, 82/2, 86, 86/1, 88. ZPP člen 154, 154/2, 180, 180/3, 214, 214/2, 287, 287/4. ZPSPP člen 14.
lastninjenje - družbena lastnina - zavod - pravica upravljanja - gola lastninska pravica - aktivna legitimacija - najemna pogodba - predpogodba - pogodba o ustanovitvi stavbne pravice - razlaga spornih pogodbenih določil - delna ničnost - neodpravljiva nesklepčnost - eventualna nasprotna tožba - vsaka stranka krije svoje stroške - premoženje javnega zavoda - lastninska pravica na sredstvih zavoda - izpraznitev in izročitev poslovnega prostora
Za porazdelitev stvarne legitimacije med zavodom in njegovim ustanoviteljem je odločilno, za uveljavitev katerega lastninskopravnega upravičenja v posameznem primeru gre. Če gre za sodno uveljavljanje zahtevkov, izvirajočih iz lastninskopravnih upravičenj, ki spadajo v okvir pravice upravljanja (uporaba in uživanje), ima zavod v zvezi s tem premoženjem aktivno stvarno legitimacijo kljub temu, da gre za lastnino ustanovitelja.
Tožnica Republika Slovenija je zahtevala izpraznitev in izročitev nepremičnine, to je poslovnega prostora, ki je njena last, vendar z njim po zakonu upravlja A. Ker je tožnici na podlagi tretjega odstavka 65. člena ZZ ostala le gola lastninska pravica, vsa ostala lastninskopravna upravičenja (razen razpolaganja), pa so prešla na A., aktivne legitimacije za vložitev tožbe za izpraznitev in izročitev tega poslovnega prostora nima.
Pritožbeno stališče, da je sodišče prve stopnje z vpogledom v listine izvajalo dokazni postopek, je napačno. Med pravdnima strankama namreč ni bilo sporno, kaj je v njih zapisano. Nesporna dejstva pa se skladno z določbo 214. člena ZPP ne dokazujejo.
Določila pogodbe se uporabljajo tako, kot se glasijo. Iskanje skupnega namena pogodbenikov pride v poštev le pri razlagi spornih pogodbenih določil.
Toženka je zatrjevala pogodbeno dogovorjeno obveznosti sklenitve pogodbe. Torej je to lahko le dejanski stan predpogodbe. Dogovor te pravne lastnosti ne izgubi, če je del druge pogodbe.
Določbe ZPSPP o pravicah in obveznostih iz najemnega razmerja imajo načeloma dispozitivno naravo.
DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00005476
ZD člen 141. ZDen člen 78, 78/1, 78/2.
denacionalizacija - dediščinska tožba - spor o obsegu zapuščine - nujno sosporništvo dedičev - odškodninska tožba
Predmetni spor ni spor o obsegu zapuščine med dediči, v katerem morajo sodelovati vsi dediči kot nujni sosporniki.
Tožbeni zahtevek je dajatveni, tožnica pa zahteva plačilo njej pripadajočega deleža vrednosti obveznic od skrbnice za posebni primer. Z vidika zapuščinskega postopka torej predmetni spor predstavlja spor med enim izmed dedičev in tretjo osebo za izročitev podedovanega premoženja oziroma nadomestitev vrednosti tega premoženja in zato ni nujno, da v takšnem sporu sodelujejo vsi dediči.
zahteva za varstvo zakonitosti - upravičeni vlagatelj zahteve
Po določbi prvega odstavka 385. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko zahtevo za varstvo zakonitosti izključno vloži državno tožilstvo. Stranke pravdnega postopka (tožeča in tožena stranka) nimata zakonskega pooblastila za vložitev navedenega izrednega pravnega sredstva.
Zmota ene izmed strank pri sklepanju pogodbe sama po sebi ne privede do neobstoja pravnega posla oziroma ničnosti doseženega soglasja volj. Stranka, ki je v zmoti, namreč lahko le zahteva razveljavitev pogodbe (drugi odstavek 46. člena OZ in prvi odstavek 95. člena OZ). Takšnega zahtevka pa tožnika nista postavila, saj zahtevata le ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe.
Sodišče druge stopnje se pridružuje stališču sodišča prve stopnje o smotrnosti prekinitve tega postopka. Odločitev o tožbenem zahtevku je dejansko odvisna od vprašanja, ali je tožnik lastnik stanovanja v celoti ali zgolj deloma.