zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - ogrožanje lastnega zdravja
Podani so pogoji za zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve. Pridržanec zaradi duševne bolezni huje ogroža svoje zdravje, če ne življenje. Podatek o opuščanju terapije ob resnosti in dolgotrajnosti trenutnega stanja utemeljuje zaključek, da pomoč pridržani osebi z drugimi (manj omejujočimi) oblikami pomoči, (še) ne bi bila uspešna.
ZOdvT tarifna številka 3100, 6002. ZPP člen 205, 208.
pravno nasledstvo - aktivna legitimacija - pripojitev družbe - prekinitev in nadaljevanje postopka - sprememba na strani tožeče stranke - stroški postopka - nagrada za postopek izvršbe - nagrada za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine
Tekom pravdnega postopka je prišlo do pripojitve družbe k sedanjemu tožniku, zato je prvo sodišče postopek s sklepom z dne 23. 3. 2016 pravilno prekinilo z dnem 19. 2. 2016 in v 2. točki predmetnega sklepa odločilo, da se na strani tožnika z dnem 3. 3. 2016 nadaljuje s pravno naslednico. Tako je zmoten pritožbeni očitek, da je sodišče spregledalo spremembo na strani tožeče stranke. Tudi v uvodu izpodbijane sodbe je tožečo stranko pravilno označilo in ni sporno, da je tožeča stranka pravna naslednica upnika. Ker je pravno nasledstvo jasno izkazano, je dejstvo, da je prvo sodišče sklep o izvršbi deloma vzdržalo v veljavi tudi v prvem in tretjem odstavku izreka, neproblematično. Sodbo je treba brati skupaj s sklepom o izvršbi, zato je ob razumni interpretaciji zaključek, da mora toženec obveznost plačati novemu tožniku, pravilen.
V skladu z ZOdvT se v primeru, ko postopek poteka kot nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine, nagrada za postopek izvršbe všteje v nagrado za postopek (tarifna številka 3100).
regulacijska začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - tehtanje interesov
Določena razumna eksploatacija kamnoloma je namenjena ohranjanju koncesije in ne pomeni težko nadomestljive škode.
Če bi bila izdana začasna odredba in bi posledično prišlo do prenehanja koncesijskega razmerja, se ne bi poplačevali niti upniki in stroški iz splošne stečajne mase. Očitek, da stečajna upraviteljica prvega toženca z nadomestilom, ki ga prejema po pogodbi od drugega toženca, ne poplačuje posebne stečajne mase in s tem tožeče stranke, pa ni predmet tega pritožbenega postopka. Te za tožečo stranko najbolj sporne odločitve naj izpodbija v stečajnem postopku. Njeno nepoplačevanje z nadomestili po spornih pogodbah ne pretehta grozeče nevarnosti.
delitev solastnine - način delitve - fizična delitev - deljivost stvari - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
SPZ kot primarni način delitve stvari v solastnini v sodnem postopku narekuje fizično delitev. Slednja ima prednost pred ostalimi načini delitve ne glede na to, ali se z njo strinjajo vsi solastniki ter ne glede na to, ali vsi izkažejo upravičen interes za določen del stvari v naravi. Osnovna predpostavka fizične delitve pa je, da je takšna delitev dejansko in pravno možna. Stvar je deljiva, če jo je mogoče razdeliti na stvari iste vrste, pri čemer se nesorazmerno ne zmanjša njena vrednost niti se ne uniči njen osnovni namen. Deljivost se presoja tudi po tem, ali je stvar mogoče razdeliti v skladu s solastninskimi deleži solastnikov, da torej vsak solastnik prejme del stvari, hkrati pa potrebna izplačila razlike v vrednosti prejetih delov niso pretirana in nesorazmerna. Pravno je delitev nemogoča, če predpis prepoveduje delitev stvari, ki je sicer fizično deljiva.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 429. URS člen 67. ZSReg člen 19. ZNP člen 37.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - predlagatelj postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - lastnik objekta - lastnik nepremičnin - upravičeni predlagatelj - dovoljenje lastnika objekta za poslovanje na naslovu družbe - naknaden preklic soglasja
Zakonska domneva, da je izbrisni razlog iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP (subjekt vpisa ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register) podan, če je kot poslovni naslov pravne osebe vpisan v sodni register naslov, na katerem je objekt, katerega lastnik je druga oseba, ki ji ni dala dovoljenja za poslovanje na tem naslovu (druga alineja 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP), je odraz nesprejemljive prakse in zlorab v preteklosti, ko so pravne osebe priglasile v sodni register svoj poslovni naslov brez vednosti in dovoljenja lastnika nepremičnine na tem naslovu in katere namen je odprava nezakonitega posega v lastninsko pravico lastnika nepremičnine. V obravnavanem primeru pa ni sporno, da je subjekt vpisa dovoljenje pritožnice ob priglasitvi svojega poslovnega naslova za vpis v sodni register imel.
Pritožnica sicer v pritožbi izpostavlja svojo ustavno pravico do zasebne lastnine iz 67. člena Ustave, ki jo utemeljuje s svojo pravico do preklica že izdanega dovoljenja. Pritožbeno sodišče ji te pravice ne oporeka, ne sprejema pa pravnih posledic pritožničinega preklica dovoljenja, kot jih s predlogom za izbris zasleduje pritožnica. Ker izbris družbe iz sodnega registra pomeni njeno prenehanje, so torej posledice nepopravljive in za ustanovitelje družbe pomenijo drastičen poseg in kršitev njihove ustavne pravice do lastnine. Tudi navedeni razlog in zgoraj obrazložena teleološka razlaga domneve obstoja izbrisnega razloga zato narekuje ozko tolmačenje zakonske domneve izbrisnega razloga.
predlog za podaljšanje pripora - sorazmernost pripora - priporni razlog ponovitvene nevarnost
Pri presoji ponovitvene nevarnosti niso ključne okoliščine, ki posamezno kaznivo dejanje spremljajo in ne vzorec, ki ga lahko storilec nenazadnje spremeni. Odločilna je možnost ponovitve kateregakoli kaznivega dejanja z njegovimi zakonskimi znaki in ne "do pike" enakega kaznivega dejanja oziroma dejanja, kot bi jih naj obdolženi po obtožnici storil.
ZPP člen 108, 145, 145/1, 336, 365, 365-1. ZFPPIPP člen 121, 121/1. ZGD-1 člen 45, 45/1.
pritožba zoper sklep - nedovoljena pritožba - upravičena oseba za vložitev pritožbe - nepravilna oznaka sedeža družbe - podpis zakonitega zastopnika pravne osebe - nepopolna pritožba
V postopku s pritožbo se ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. To pa pomeni, da pritožnik sam nosi posledice nepopolne pritožbe. Ker iz nepopolne pritožbe pritožbeno sodišče samo ne more ugotoviti, ali jo je vložila upravičena oseba, jo je kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja vlagatelja - pravica do denarne socialne pomoči
V skladu z 12.a členom ZST-1 se materialni položaj stranke in njenih družinskih članov ugotavlja na enak način, kot se ugotavlja materialni položaj oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči, določen v zakonu, ki ureja socialnovarstvene prejemke. Pri tem je potrebno upoštevati, da so nekateri dohodki in premoženje v postopku ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov izvzeti (tretji in četrti odstavek 12.a člena ZST-1).
podružnica tuje pravne osebe - kupec na prisilni javni dražbi - odredba o prodaji
Zahteva v odredbi o prodaji, da se pravne osebe izkažejo z največ 30 dni starim izpiskom iz sodnega registra, velja za tiste pravne osebe, ki niso stranka in katerih subjektiviteto sodišče pred samim narokom ni moglo preveriti v javnem registru.
ZNP člen 57. ZVDZ člen 7, 7/1, 7/2, 7/3. URS člen 43, 43/1, 43/2.
volilna pravica - odvzem aktivne in pasivne volilne pravice - podaljšanje roditeljske pravice - volitve - poslovna sposobnost - duševna prizadetost
Samo dejstvo duševne zaostalosti samo zase še ni razlog za odvzem volilne pravice.
Iz izvedenega dokaznega postopka ne izhaja nobena okoliščina, ki bi kazala na to, da C. B. ni sposobna razumeti pomena in namena ter učinkov volitev. Poznala je značilne faze v zvezi s potekom volitev, prav tako je poznala funkciji predsednika države in župana. Poznala je tudi ime trenutnega predsednika ter župana mesta, v katerem prebiva.
nadaljevano kaznivo dejanje goljufije - vsebina izreka sodbe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - odločitev o dokaznem predlogu - pravni interes za pritožbo - pritožba zagovornika v škodo obdolženca - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - celovita dokazna ocena - odločba o premoženjskopravnem zahtevku - opis kaznivega dejanja - razglasitev sodbe - zakonskih znaki očitanega kaznivega dejanja - uvod sodbe - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - konkretizacija kršitev - kršitev kazenskega zakona - oprostilna kazenska sodba - zavrnitev dokaznih predlogov - prosta presoja dokazov v kazenskem postopku - stroški pritožbenega postopka - nadaljevano kaznivo dejanje - odločba o kazenski sankciji - odločitev o premoženjskopravnem zahtevku
Če sodišče o dokaznem predlogu ne odloči, ravna v nasprotju s tretjim in četrtim odstavkom 329. člena ZKP, če ga neutemeljeno zavrne pa v nasprotju z zagotovilom iz 4. alineje 29. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava). Če se obdolženi ne more pritožiti v lastno škodo (Horvat Š., Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 772), velja to tembolj za njegovo zagovornico ali zagovornika kot strokovnega pomočnika, ki sme delovati le obdolžencu v korist (prvi odstavek 75. člena ZKP). Odločilnost dejstev določata opis dejanja po obtožbi kot predmetov obravnavanja in tako imenovane procesne predpostavke (pogoji), brez katerih o obtožbi po njeni obravnavi ni mogoče vsebinsko odločiti. Tudi razglasitev sodbe ni sestavni del opisanega kaznivega dejanja po obtožbi in ne pogoj, od katerega bi bila odvisna odločitev o obtožbi. Je procesno dejstvo, ki mora biti po drugem odstavku 364. člena (ex lege) navedeno v uvodu sodbe, v razlogih sodbe pa ne oziroma je to tudi v primeru njene odložitve prepuščeno samemu sodišču (ex iudicio). Zahtevanega pritožnica ni storila, kot ni konkretizirala vpliva v zvezi z zatrjevano kršitvijo prvega odstavka 360. člena ZKP, glede katere pa je najprej prezrla naravo roka, znotraj katerega sme biti razglasitev sodbe odložena in nato še, da je do minimalne prekoračitve prišlo po dodatnem posvetovanju sodišča, brez da bi bila zato neposredna ocena dokazov, kot smisel obravnavane časovne zamejitve, kakorkoli prizadeta (prim. Horvat Š., prav tam, str. 751).Glede na povzeto pritožbeno sodišče uvodoma opozarja na razliko med namenom po pridobitvi protipravne premoženjske koristi in protipravnostjo te koristi kot znakoma kaznivega dejanja in odločilnima dejstvoma, ki morata biti storilcu kot vsa druga odločilna dejstva tudi dokazana(i). Kot je znano so sodišča prosta v presoji dokazov tudi tedaj, ko odločajo o njihovi izvedbi (drugi odstavek 329. člena ZKP) in znano je, da niti, ko je dokaz v zvezi z odločilnim dejstvom, tega, zaradi jasnosti zadeve, niso dolžna izvesti (nazadnje sodba Vrhovnega sodišča I Ips 53443/2014 z dne 8. 6. 2017).
URS člen 15, 15/4, 22, 28, 30, 125. ZUstS člen 1, 1/3. ZIZ člen 38, 38/6, 55, 55/1, 55/1-4, 55/1-8, 56, 56/1, 58, 58/3, 63, 67, 76. ZPP člen 214.
ugovor po izteku roka - ugovorni razlog - opozicijski ugovorni razlogi - neobrazložen odgovor
Posledica neobrazloženega odgovora na ugovor po izteku roka ni domneva, da je ugovor utemeljen, ampak se štejejo dolžnikove navedbe v ugovoru za resnične (smiselna uporaba tretjega odstavka 58. člena ZIZ in 214. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Ugovor po izteku roka je mogoče vložiti zgolj iz pravih opozicijskih razlogov in ne tudi v primeru, ko je izvršilni naslov odpravljen, razveljavljen oziroma spremenjen.
Pri določitvi preživnine je prvo sodišče upoštevalo, da N. pri materi mesečno preživi le 4 ali 5 dni več kot pri očetu. Pri ugotavljanju višine N. potreb tako ni upoštevalo stroškov bivanja, razvedrila in higiene, ker je menilo, da so ti stroški med staršema enakomerno porazdeljeni.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - ustavitev postopka izbrisa - subjekt vpisa v sodni register - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - subjekt vpisa kot pritožnik - zavrženje pritožbe
Subjekt vpisa v sodni register, zoper katerega je bil začet postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, po ZFPPIPP nima procesne legitimacije za vložitev pritožbe zoper sklep o ustavitvi postopka izbrisa.
OZ-UPB1 člen 287, 287/2, 299, 299/1, 378, 381, 619. ZPP člen 458, 458/1, 495, 495/1.
sodba na podlagi pripoznave - izjava o pripoznavi tožbenega zahtevka - časovne meje pravnomočnosti
Ne glede na neutemeljenost pritožbe pritožbeno sodišče pojasnjuje, sodbo na podlagi pripoznave je dopustno izdati le tedaj, če tožena stranka delno ali v celoti pripozna tožbeni zahtevek, kar pomeni, da mora dati nedvoumno izjavo, da pripoznava tožbeni zahtevek (316. člen ZPP). Plačila po tožbenem zahtevku ne predstavljajo takšne nedvoumne izjave. Da mora izjava biti pisna in jasna kaže določba tretjega odstavka 316. člena ZPP, ki določa, da pripoznavo tožbenega zahtevka na naroku ali v pisni vlogi lahko tožena stranka tudi brez privolitve tožeče stranke prekliče do izdaje sodbe. Pripoznati se mora torej tožbeni zahtevek, ne pa utemeljenost vtoževane terjatve. Tožena stranka je z delnimi plačili pripoznala utemeljenost terjatve. Ker tožena stranka ni pripoznala tožbenega zahtevka na način kot to določa 316. člen ZPP, sodišče prve stopnje ni imelo zakonske podlage za izdajo sodbe na podlagi pripoznave. Sodišče prve stopnje pa sodi po stanju ob koncu glavne obravnave (311. člen ZPP) in ko je ugotovilo, da je tožena stranka delno plačala vtoževano terjatev, je pravilno presodilo, da tožbeni zahtevek za plačani del ni utemeljen (II. točka izreka sodbe), nedvomno pa iz spisovnega gradiva ne izhaja, da bi tožeča stranka za izvedeno plačilo delno umaknila tožbo.
ZVEtL člen 23a, 23a/6. ZEN člen 79, 79/1, 81, 81/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - izvajanje katastrskih vpisov - elaborat - izvedensko mnenje - dejansko stanje - evidentiranje sprememb v katastru stavb
Mnenje je narejeno skladno s pravili stroke, ker ZEN določa, da je treba v elaboratu predstaviti dejansko stanje in ne stanje, kakršno naj bo oziroma bi moralo biti.
Sodišče prve stopnje se je v obrazložitvi sklicevalo na lastno preveritev obračuna s programom za izračun pogodbenih obresti, iz katerega naj bi izhajal preostali del obveznosti, vendar tega ni najti v spisu. Zato ni mogoče ugotoviti kateri datum je sodišče prve stopnje štelo kot datum "do plačila". Določitev tega datuma je (lahko) sporno dejansko vprašanje med strankama.
ZPP člen 151, 163. ZFPPIPP člen 227, 227/1, 354, 354/1.
stečajni postopek nad toženo stranko - osebni stečaj - stroški pravdnega postopka - nastanek terjatve za plačilo stroškov
Pritožbeno sklicevanje na določilo prvega odstavka 227. člena ZFPPIPP je zmotno, saj pravdni stroški v obravnavani zadevi ne predstavljajo terjatve, nastale do začetka stečajnega postopka.