PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS18027
ZPP člen 343, 343/1, 343/3, 352. ZUS člen 16.
azil - pravni interes za pritožbo
Stranka mora vas čas upravnega spora izkazovati pravni interes. Pravnega interesa ni, če si stranka s pravnim sredstvom svojega položaja ne more izboljšati. To je podano tudi tedaj, ko je njeni tožbi ugodeno in je zadeva vrnjena toženi stranki v nov postopek; tudi če se stranka s stališči prvostopne sodbe ne strinja.
ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/2.OZ člen 965. ZPP člen17, 17/3, 25, 25/2.
odškodnina za nesrečo pri delu - stvarna pristojnost
Za odločanje v sporu za plačilo odškodnine za škodo v nesreči pri delu med delavcem - oškodovancem in zavarovalnico, kot edino toženo stranko, je pristojno sodišče splošne pristojnosti.
stvarna pristojnost - spor o pristojnosti - aktivna politika zaposlovanja - vrnitev sredstev
Ker za spor iz vključitve v program aktivne politike zaposlovanja in spor o vračilu sredstev iz tega naslova niti v ZDSS-1 niti v ZZZPB ni izrecno predvidena stvarna pristojnost delovnega in socialnega sodišča, je za odločanje v tem sporu stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti, ki je splošno pristojno za spore iz premoženjskih in drugih civilnih razmerij fizičnih in pravnih oseb.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - direktna tožba
ZDSS-1 ne daje podlage, da bi se lahko spor med delavcem - oškodovancem in zavarovalnico na podlagi direktne tožbe iz naslova zavarovanja pred odgovornostjo opredelil za individualni delovni spor, za katerega bi bila podana stvarna pristojnost delovnega sodišča. Udeležba zavarovalnice v delovnem odškodninskem sporu je določena kot izjema in omejena zgolj na položaj sospornika.
Carinski dolg nastane tudi z nezakonitim vnosom blaga, ki je zavezano plačilu carine, na carinsko območje. Za nezakonit vnos blaga med drugim šteje vsak vnos blaga v nasprotju z 32. členom Carinskega zakona.
ZOR člen 173, 174, 177, 177/3, 200, 203. ZTVCP člen 68, 68/1-2.
objektivna in krivdna odgovornost povzročitelja prometne nesreče - odgovornost za škodo od nevarne stvari - trčenje tovornjaka in kolesarja - otrok - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca - povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti
Tožnikov prispevek k škodnemu dogodku je pomemben in znaša 25%. Res je voznik tovornjaka kot imetnik nevarne stvari objektivno odgovoren in res opustitev uporabe zvočnega signala, čeprav je voznik videl otroka s kolesom v skupini odraslih na pločniku, pomeni kršitev 2. točke prvega odstavka 68. člena takrat veljavnega ZTVCP, torej je tudi krivdno odgovoren, vendar pa ni mogoče prezreti ali šteti za nepomembno dejstvo, da je bil tožnik tisti, ki se je nenadoma in zaradi lastnega neustreznega ravnanja znašel na desnem voznem pasu in zadel v zadnje desno kolo mimo vozečega tovornjaka. Gre za pomemben vzrok nesreče, zaradi česar tožnikovega 25 % prispevka ni mogoče zmanjšati.
Presoja pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Pri zmoti glede zakonskega znaka kaznivega dejanja gre za dejansko zmoto v ožjem pomenu, kar pomeni, da naj se obsojenec ne bi zavedal navedenega zakonskega znaka in da zato pri njem ni podan naklep.
Ni bistveno, ali je obsojenec kot samostojni podjetnik posloval izven okvira svoje dejavnosti ali v njenem okviru, temveč da kot odgovorna oseba pri pravni osebi ni prijavil celotnega dohodka pravne osebe prav z namenom, da bi se z opustitvijo prijave prihodkov izognil plačilu dohodnine.
povrnitev škode - poškodba med služenjem vojaškega roka - pasivna legitimacija RS - prenos izvrševanja pravic in dolžnosti s SFRJ na RS
RS odgovarja le za tisto škodo, ki je nastala njenim državljanom zaradi škodnega ravnanja JLA kot organa bivše federacije ne glede na kraj škodnega dogodka.
dovoljenost revizije - nedenarni zahtevek - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - osebna služnostna pravica - ustanovitev služnosti
V tej zadevi je tožnik vrednost svojega tožbenega zahtevka ocenil z zneskom 350.000,00 SIT, toženka pa taki oceni ni ugovarjala. Navedeni znesek ne presega revizijskega praga.
Toženka zatrjevanega dogovora o ustanovitvi osebne služnosti stanovanja ni dokazala. Zato njen tožbeni zahtevek za ugotovitev take služnosti in izstavitev zemljiškoknjižne listine ni utemeljen.
URS člen 26. ZP člen 152, 152/6. CZ člen 176, 176/2.
pravica do povrnitve škode - odškodninska odgovornost državnih organov - carinski prekršek - ustavitev postopka o prekršku zaradi zastaranja - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost
Jamčevanje države po določbi prvega odstavka 26. člena URS sodi v področje javnega in ne zasebnega prava. Za presojo utemeljenosti zahtevka po 26. členu URS je treba dognati, ali gre za protipravno ravnanje prej omenjenih oseb in ali obstoja vzročna zveza med tem ravnanjem in škodo.
postopek o prekrških - izredna pravna sredstva - zahteva za sodno varstvo - obseg preizkusa - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vrhovno sodišče je pri odločanju o zahtevi za sodno varstvo vezano na pravno odločilna dejstva, ki sta jih ugotovila organa za prekrške nižjih stopenj.
povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - telesne bolečine - strah - začetek teka zamudnih obresti - načelno pravno mnenje
Prisojena odškodnina je primerljiva z odškodninami za podobno škodo, hkrati pa upošteva vse individualne značilnosti tožeče stranke, razen v delu, ki se nanaša na odškodnino za pretrpljene telesne bolečine, kot jo je dosodilo drugostopenjsko sodišče.
ZN člen 8, 10, 10a. ZUP člen 2, 4, 66, 67, 214. URS člen 14, 22. ZUS člen 23, 23/1, 60, 60/1-2, 60/1-3, 60/1-4, 77, 77/2-3. ZPP člen 155.
imenovanje notarja – merila za izbiro
Pri imenovanju notarja je minister vezan na merila, določena v 10.a členu ZN. Besedilo tega člena sicer dopušča, da se pri izbiri določi in upošteva še dodatna merila za izbiro, vendar ta ne morejo izključiti in tudi ne prevladati nad z 10a.členom ZN predpisanimi merili. V obrazložitvi odločbe o imenovanju je potrebno upoštevanje teh meril tudi ustrezno pojasniti. Pred izdajo odločbe o imenovanju mora minister preveriti tudi pravilnost dotedanjega postopka v zvezi z vlogami, ki so mu bile predložene v izbiro in imenovanje.
pravice obrambe - dokazovanje - zavrnitev dokaznega predloga - odgovor na pritožbene navedbe - razlogi o odločilnih dejstvih - protispisnost
Pri odločanju o dokaznem predlogu je treba upoštevati naslednja merila: 1. da sodišče glede na načelo proste presoje dokazov samo odloča o tem, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost; 2. da sodišče ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlagata stranki; 3. da mora biti predlagani dokaz materialnopravno relevanten; 4. da morata stranki pravno relevantnost predlaganega dokaza utemeljiti s potrebno stopnjo verjetnosti in 5. da je v dvomu šteti vsak dokazni predlog obrambe v korist obdolžencu in ga mora sodišče izvesti, razen če je očitno, da dokaz ne more biti uspešen.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23309
ZKP člen 364, 364/7, 371, 371/1-11, 380, 380/1, 395, 395/1.KZ člen 51, 51/3.URS člen 25.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – zavrnitev dokaznega predloga – odgovor na pritožbene navedbe – obravnava pred sodiščem druge stopnje - pravica do učinkovitega pravnega sredstva – pogoji za izrek pogojne obsodbe
Od sodišča druge stopnje ni mogoče zahtevati, da bi izrecno odgovorilo na vsako pritožbeno navedbo in lahko ugotovi neutemeljenost ugovorov, ne da bi podalo razloge za zavrnitev vsakega nebistvenega ugovora posebej; opredeliti pa se mora do vseh bistvenih dejstev, pomembnih za odločitev.