Imenovanje notarja opravi z zakonom pooblaščeni minister za pravosodje izmed kandidatov, ki izpolnjujejo predpisane pogoje. Znotraj teh zakonskih meja in namena pooblastila pa je sama odločitev o izbiri prepuščena ministru, ki mora pri svoji odločitvi upoštevati merila iz 10.a člena Zakon o notariatu.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS17998
ZAzil člen 41, 41/1, 41/3. ZUS člen 30, 30/2, 69, 69/1.
ponovna prošnja za azil - zavrnjena začasna odredba - prosilec v tujini
Začasna odredba, na podlagi katere bi se do pravnomočnega dokončanja upravnega spora (v katerem se presoja zakonitost odločbe o zavrnitvi ponovne prošnje za azil) zadržalo izvrševanje namestitve prosilca za azil v center za tujce oziroma njegova odstranitev iz države, ni mogoča, ker je bil tujec že odstranjen iz države na podlagi prve zavrnitve azila; ni pa pravne podlage, da bi se tujcu, ki je v tujini, izdala taka začasna odredba.
ZDR člen 112. ZPPSL člen 36, 37, 38, 39, 40, 41,42, 60, 160, 160/2.
izredna odpoved delavca - odpravnina - odškodnina
ZDR v 3. in 4. alinei 1. odstavka 112. člena kot razloga za izredno odpoved delavca ne določa zakrivljenih ravnanj delodajalca oziroma ne določa, da bi delavec lahko izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi le v primeru, če mu delodajalec namenoma vsaj dva meseca izplačuje bistveno zmanjšano plačo oziroma mu namenoma trikrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ne izplača plačila za delo ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku. Možnosti izredne odpovedi delavca v teh primerih zakon prav tako ne izključuje v primerih nelikvidnosti oziroma prezadolženosti delodajalca ter začetka postopka prisilne poravnave.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
Pogodbeno razmerje med sodiščem in stranko, ki že traja, je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča v sporu med stranko in njenim delavcem.
Po določbi 3. odstavka 32. člena ZDSS-1 lahko zoper sklep, s katerim sodišče druge stopnje ne dopusti revizije, stranka vloži pritožbo iz razloga po 2. alineji 1. odstavka tega člena. Pravica do pritožbe zoper navedeni sklep je torej omejena le na ta razlog, ki ga mora pritožnik izrecno uveljavljati.
nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja - pravo, ki ga je treba uporabiti - pravo posojilodajalke - vrnitev posojila - valutna klavzula - tečajna lista
Pri revizijskem očitku, da je sodišče izračun tečajnih razlik utemeljevalo zgolj na enostranskih listinah in izračunih stranke, namesto da bi si pomagalo s sodnim izvedencem finančne stroke, gre vsebinsko za nedopustno izpodbijanje pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja oziroma dokazne ocene nižjih sodišč. Ker iz vsebine pogodbe, ki sta jo ugotovili nižji sodišči, ne izhaja dogovor o izbiri prava, ki naj bi se uporabilo sta sodišči prve in druge stopnje pravilno kot odločilno uporabili pravo države, v kateri je imela sedež tožeča stranka, ki je na podlagi pogodbe toženi stranki posodila denar.
Pri izračunu tečaja je bilo treba ob upoštevanju prava države posojilodajalke uporabiti tečajno listo Banke Slovenije, ne pa Narodne banke Hrvaške.
ZTPDR člen 15. ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-9. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS člen 36.
delovno razmerje pri delodajalcu - prevzem delavcev - ustrezno delovno mesto
Pri presoji zakonitosti prevzema delavca na delo v smislu določbe 15. člena ZTPDR je pravno pomembna tudi ponudba ustreznega delovnega mesta s strani delodajalca - prevzemnika.
OZ člen 255, 255/1, 255/2.ZPP člen 7, 7/1, 39, 41, 212, 377.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - zapadlost terjatve - odškodnina - trditveno in dokazno breme - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - gospodarski spor - zavrženje revizije
Če upnik, ki izpodbija dolžnikovo pravno dejanje po 255. členu in naslednjih OZ, trdi, da ni nikoli zatrjeval, da svoje terjatve do dolžnika ne more realizirati in da mu je dolžnik povzročil škodo, ker zaradi tega ne more izpolniti obveznosti do svojih upnikov v stečajnem postopku, je že na prvi pogled jasno, da ne more uspeti z zahtevkom na izpodbijanje dolžnikovega pravnega dejanja.
preoblikovanje delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas - začasna odredba - poziv na delo pred pravnomočnostjo sodbe
Ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja ima za posledico tudi odškodninsko odgovornost delodajalca za škodo, ki jo je delavec zaradi tega utrpel. Predvsem gre za izgubo plače oziroma nadomestila plače za čas, ko delavec po krivdi delodajalca ne dela, ter za priznanje delovne dobe - torej tudi plačilo ustreznih prispevkov in davkov.
odškodninski spor - pritožba - nepremoženjska škoda - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožbena obravnava
Na podlagi 1. odstavka 30. člena ZDSS-1 sodišče druge stopnje ne more izvesti celotnega dokaznega postopka, če sodišče prve stopnje dokazov sploh ni izvajalo. Sodišče druge stopnje izvaja navedeno določbo ZDSS-1 na glavni obravnavi, kjer ponovi ali dopolni dokazni postopek.
Ker je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov podana iz razloga, določenega v 1. alineji četrtega odstavka 13. člena pogodbe o zaposlitvi, en dan odsotnosti z dela za odpoved ne zadošča, ker pogodba določa kot krivdni razlog neopravičen izostanek z dela več kot en delovni dan. Pri tem ni sprejemljivo stališče revidentke, da se k neopravičenim izostankom morajo šteti tudi izostanki z dela, ki so bili ugotovljeni predhodno in na podlagi katerih je revidentka tožnici dala pisno opozorilo. Zato teh izostankov (29.12. in 30.12.2003) ni mogoče upoštevati kot razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je bila dana 24.5.2004.
V primeru odsotnosti z dela delavcu še ni mogoče dodatno očitati, da ne izpolnjuje delovnih obveznosti, saj ta razlog vsebinsko zajema že odsotnost z dela (neupravičena odsotnost pomeni neizpolnjevanje delovne obveznosti). Neizpolnjevanje delovnih obveznosti je enako kot neredno izpolnjevanje ali nevestno ali malomarno izpolnjevanje delovnih obveznosti mogoče v načelu ugotoviti takrat, kadar je delavec prišel na delo.
Tožnica je bila edina presežna delavka in je opravljala delo delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki ga je delodajalec ukinil. Njeno delo ni bilo primerljivo z deli drugih delavcev, zaradi česar toženi stranki ni bilo potrebno izvajati postopka primerjave med delavci in sprejeti programa razreševanja presežkov delavcev po 35. členu ZDR (1990). Ponudba drugega delovnega mesta delavcu (ki to ponudbo sicer odkloni) dalj časa pred začetkom postopka ugotovitve obstoja trajnega prenehanja potreb po delu tega delavca, ne more predstavljati izpolnitve delodajalčeve dolžnosti po 36.a členu ZDR (1990). Ukrepi, predvideni po tem členu, namreč glede na opredelitev zakona predpostavljajo najprej ugotovitev trajnega prenehanja potreb po delu delavca.
zahteva za varstvo zakonitosti - rok - sodne počitnice
Čas sodnih počitnic sicer ni določen po dnevih, temveč kot časovno obdobje med dvema koledarskima datumoma, ki ga je potrebno preračunati v dneve in dejansko zajema 32 dni. Glede na to je primerjava možna le med tem rokom, preračunanim v dneve, in ostalimi procesnimi roki, ki so prav tako določeni po dnevih. Le v takšnem primeru ne prihaja do nasprotja med določbo 3. odstavka 83. člena ZS in določbo 111. člena ZPP. Če pa gre za procesne roke, ki so določeni po mesecih ali letih, bi upoštevanje roka sodnih počitnic, preračunanega v dneve (kar je edini možni preračun), pomenilo nezdružljiv poseg v določbo 3. odstavka 111. člena ZPP, po kateri se roki, ki so določeni v mesecih oziroma letih, končajo s pretekom tistega dne v zadnjem mesecu oziroma letu, ki se po svoji številki ujema z dnem, ko je rok začel teči; če tega dneva v zadnjem mesecu ni, pa se izteče rok zadnji dan v tem mesecu.
stvarna pristojnost - sodišče redne pristojnosti - povračilo nadomestil plače, izplačanih zaradi bolniške odsotnosti delavca
Delodajalec je plačeval nadomestilo plače, ker je bil delavec začasno zadržan od dela zaradi bolezni. S tožbo je zahteval povrnitev nadomestila od Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Za odločanje v takšnem sporu je pristojno civilno sodišče splošne pristojnosti.
neupravičen izostanek z dela - bolniški stalež - vrnitev na delo
Ni utemeljeno stališče nižjih sodišč, da tožnica ni imela utemeljenega razloga za vrnitev na delo oziroma, da se od nje ni moglo pričakovati, da se bo vrnila na delo. Če je imela bolniški stalež odobren le do 22. 12. 1998, bi se lahko in morala vrniti na delo.
ZTPDR člen 15, 17. ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-9.
sprememba delodajalca - prevzem na delo - ustrezno delo
Ker je bil tožnik kvalificiran mizar z dodatnimi usposobitvami za hišniška dela, delovno mesto čistilca pri delodajalcu prevzemniku, četudi v pogodbi o zaposlitvi formalno uvrščeno v IV. tarifni razred, ni ustrezalo tožnikovi strokovni izobrazbi za določeno vrsto poklica, znanju in zmožnostim.
zaposleni v državnih organih - disciplinska odgovornost - odpoved pogodbe o zaposlitvi
V času od 1.1.2003 do 28.6.2003 glede disciplinske odgovornosti zaposlenih v državnih organih ni bilo nobene pravne praznine, ki bi jo bilo treba zapolnjevati z razlago zakonodaje ali smiselno uporabo zakonskih določb. Veljala je posebna zakonska ureditev, ki je izključevala uporabo določb ZDR, kot splošnega zakona.
Ne glede na podobnost določb kolektivne pogodbe z vsebino določb tretjega odstavka 36.f člena ZDR (1990), ki je veljal v času sklenitve kolektivnih pogodb, so te določbe z vključitvijo v kolektivno pogodbo postale samostojne norme kolektivnega prava, ki jih je v prvi vrsti uporabiti tako, kot so zapisane, če niso v nasprotju s prisilnimi zakonskimi določbami. ZDR v letu 2003 veljavnih kolektivnih pogodb ni razveljavil, niti ni na novo uredil pravnih podlag za njihovo sklenitev, saj je ohranil določbe o kolektivnih pogodbah iz ZDR (1990) in Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Ur. l. SFRJ, št. 60/89 in 42/90) še naprej v veljavi (245. člen ZDR).
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obvestilo stranki
Tožniku je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi, ker je njegovo delo zaradi reorganizacije komerciale postalo nepotrebno, kar pa je resen in utemeljen razlog, zaradi katerega delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem ni mogoče nadaljevati. Ker je tožena stranka o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga pisno obvestila tožnika, ker je obstajal resen in utemeljen razlog za odpoved pogodbe in ker se je tožena stranka držala rokov za odpoved, ki so določeni v ZDR, odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku iz poslovnega razloga ni bila nezakonita.