ZBPP člen 2, 2/3, 34, 34/2. ZUP člen 67, 67/1, 67/2.
brezplačna pravna pomoč - vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge - pristojnost za odločanje
Skladno s tretjim odstavkom 2. člena ZBPP o odobritvi brezplačne pravne pomoči odloča predsednik sodišča (pristojni organ za BPP), ki lahko za odločanje pooblasti drugega sodnika, ki ima položaj svetnika na okrožnem oziroma specializiranem sodišču. Pristojni organ za BPP postopa po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek. Gre torej za upravno zadevo v smislu 2. člena ZUP, v kateri, na podlagi z zakonom podeljenega javnega pooblastila, odloča pristojni organ za BPP oziroma po njegovem pooblastilu drug sodnik s položajem svetnika.
Po presoji sodišča ni mogoče slediti stališču tožnice, da so podatki o njenem premoženjskem stanju, glede na njeno brezposelnost in položaj mestne svetnice, za odločitev nerelevantni.
ZBPP člen 30, 30/6. ZOdvT člen 15, 15/3, 23, 23/1, 23/2.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - razlaga odvetniške tarife - zakonski spor - spor iz razmerij med starši in otroki - kumulacija zahtevkov
Po 3. točki 15. člena ZOdvT postopek za razvezo zakonske zveze in iz nje izvirajoče zadeve, o kateri sodišče odloča v istem postopku, predstavljajo isto zadevo, kar pa ne pomeni, da v tej zadevi ne more biti več različnih predmetov (zahtevkov). Če bo torej toženka v ponovljenem postopku odločila, da se tožnici prizna nagrada, odmerjena zgolj na podlagi enega izmed predmetov, bo morala ustrezno obrazložiti, katerega in zakaj, pri tem pa upoštevati tudi, da zakonska kumulacija zahtevkov, na katero se sklicujeta obe stranki, veže odločanje o razmerjih med starši in otroki na zakonske spore in ne obratno.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja- nelegalna gradnja - nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora
Organ, ki odloča o nadomestilu za degradacijo in uzurpacijo prostora, je vezan na pravnomočno ugotovljen nedovoljen poseg v prostor, naveden v izreku inšpekcijskega ukrepa.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obvezno zastopanje po odvetniku - po uradni dolžnosti postavljen odvetnik
Tožnici je v postopku zaradi sprejema na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico na oddelek pod posebnim nadzorom pravno svetovanje in zastopanje zagotovljeno na podlagi sklepa, ki je bil izdan po določbah ZDZdr. Ker je tožnici pravno svetovanje in zastopanje na stroške sodišča zagotovljeno že na drugi pravni podlagi, ji je s tem zagotovljeno tudi uresničevanje pravice do sodnega varstva.
Tudi v letu 1980 takrat veljavni ZGO/73 je v 3. členu določal, da je za gradnjo treba pridobiti gradbeno dovoljenje, če zakon ne določa drugače. Glede na navedeno dejstvo, da se je upravni organ v izpodbijani odločbi v zvezi z dolžnostjo pridobiti gradbeno dovoljenje skliceval le na določbo ZGO-1 ne pa tudi na pred njim veljavne zakone s tega področja, ne more vplivati na ugotovitev, da gre v obravnavanem primeru za nelegalno gradnjo.
razpis specializacij - začasna odredba - težko popravljiva škoda - brezposelnost - poseg v koristi nasprotne stranke
Zatrjevana izguba, ki naj bi bila v onemogočanju nadaljnje poklicne kariere maksilofacialnega kirurga (na podlagi razpisa specializacij), še ne pomeni tiste težko popravljive škode, ki bi jo bilo treba ob njeni verjetni izkazanosti odvrniti z začasno odredbo, niti težko popravljive škode v smislu drugega odstavka 32. člena ZUS-1 ne predstavlja nezaposlenost ali možnost samoplačniške specializacije. Iz tega sledi, da tožeča stranka enega ključnih (zakonskih) pogojev za izdajo začasne odredbe ni verjetno izkazala. Z drugačno odločitvijo v bi bilo poseženo v koristi nasprotne stranke, ki ji je bila odobrena razpisana specializacija. Specializacija se je po zatrjevanju tožene stranke namreč že začela izvajati, saj to omogoča tretji odstavek 27. člena Pravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - oprostitev plačila predujma za stroške izvedenca
Postavitev novega izvedenca prometne stroke je glede na ugotovitve v postopku nepotrebna. Prosilec zato ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
denacionalizacija - obnova denacionalizacijskega postopka - rok za vložitev predloga za obnovo
Tožnik je najprej 9. 9. 2008 pri drugostopenjskeem organu vložil vlogo in bil obveščen, da bo le-ta obravnavana kot predlog za obnovo denacionalizacijskega postopka, nato pa je bila njegova vloga obravnavana kot zahteva za vročitev denacionalizacijske odločbe, na kar je tožnik takoj odreagiral in vložil predlog za obnovo postopka, zato po presoji sodišča ni mogoče šteti, da je predlog za obnovo z dne 8. 12. 2008 vložil prepozno.
Uredba o programih kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja za leti 2005 in 2006 člen 33. Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev strukturne politike v Republiki Sloveniji člen 12, 12/2. Javni razpis za ukrep Naložbe v kmetijska gospodarstva iz Enotnega programskega dokumenta 2004 - 2006, drugi javni razpis za leto 2006 merilo št. 11.
javni razpis - politika razvoja podeželja - neposredna plačila v kmetijstvu - naložbe v kmetijska gospodarstva - razpisni pogoji - presoja ustreznosti razpisnih meril
Sodišče v upravnem sporu ne more presojati primernosti ali ustreznosti določenega merila javnega razpisa.
Javni razpis je v okviru merila 11 določal, da se morajo v postopku upoštevati vsa sredstva, pridobljena za naložbe v kmetijska gospodarstva v zadnjem 5-letnem obdobju. To pomeni, da je treba upoštevati vsa prejeta sredstva iz državnega ali občinskega proračuna ali EU za naložbe v kmetijska gospodarstva.
ZDavP-2 člen 4, 88, 88/2. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
odprava odločbe po nadzorstveni pravici - zahteva za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici - pobuda za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici - identičnost pravne in dejanske podlage - odločanje o isti stvari - zavrženje vloge
Ena od procesnih predpostavk za odločanje je tudi zahteva, da o isti stvari ne moreta teči dva postopka oziroma, da o isti stvari ne more biti dvakrat odločeno (4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP). Tožeča stranka zato ne more uspešno uveljavljati predloga za začetek postopka v isti zadevi (na podlagi pobude za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici). Zaključek tožene stranke, da gre za odločanje o isti stvari je pravilen, saj tožnik drugačne pravne ali dejanske podlage niti ne zatrjuje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Tožnica vlaga revizijo, v zvezi s katero prosi za brezplačno pravno pomoč, na podlagi pravnega stališča, katerega preizkus želi od Vrhovnega sodišča. Gre za sorazmerno kompleksno vprašanje pravnega interesa glede na možnosti pobota terjatve ob začetku stečajnega postopka. Odgovor na to ni očitno jasen, zato ni mogoče napraviti zaključka, da je očitno, da tožničina zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007 do 2013 člen 19, 20, 20/2, 20/3, 24.
javni razpis - nepovratna sredstva - sredstva za razvoj podeželja - kmetijska mehanizacija - delež sofinanciranja
V okviru posamezne naložbe se upošteva le hlevu oziroma skladišču pripadajoča oprema, to je takšna, ki je neposredno in obenem po namenu povezana z objektom, ki mu služi, oziroma v katerega se vgrajuje. Za takšno mehanizacijo pa v primeru prikolice za prevoz živali (pri hlevu) in traktorskega viličarja (pri skladišču za krmo) ne gre.
sklep o zahtevi stranke za odločitev v sporu o pristojnosti med upravnimi organi - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - prekoračitev roka za odločitev - poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine - zavrženje tožbe
Sklep, s katerim je bilo odločeno o zahtevi stranke za odločitev v sporu o pristojnosti med upravnimi organi, po določbah ZUS-1 ni upravni akt niti akt, ki ga je dopustno samostojno izpodbijati v upravnem sporu. Nedopustna pa je tudi tožba zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Prekoračitev za odločitev predpisanega roka ne pomeni dejanja, s katerim je poseženo v človekove pravice in temeljne svoboščine, kot meni tožnica, temveč kršitev pravil procesnega zakona, ki je v obravnavani zadevi ni dopustno uveljavljati v samostojnem upravnem sporu. Ker gre v zadevi za upravno odločanje, je sodno varstvo zoper odločitev o pristojnosti zagotovljeno v upravnem sporu zoper dokončni upravni akt, izdan v glavni zadevi.
DDV - dodatna odmera DDV - pogoji za priznavanje odbitka DDV - subjektivni element - vedenje o goljufivih transakcijah - nakup nepremičnine
Pravica do odbitka vstopnega DDV je v zadevah kot je obravnavana vezana na pogoje, ki jih z zakonom predpisuje slovenska nacionalna zakonodaja in pravo EU. Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezne račune; 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčljivih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV oziroma, da davčni zavezanec ni vedel ali ni mogel vedeti, da je bila transakcija na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi. V konkretnem primeru obstajajo številne okoliščine posla, ki kažejo na to, da je tožnik vedel oziroma bi moral vedeti, da s takšno transakcijo sodeluje pri poslu, ki pomeni utajo davka.
davčna izvršba - prisilna izterjava davčnega dolga - izvršljiv obračun davka - seznam izvršilnih naslovov
V seznamih izvršilnih naslovov je opredeljen izvršilni naslov, datumi izvršljivosti, zneski glavnice in zneski zamudnih obresti, tako da ima vse sestavine, ki so kot obvezne določene v 145. členu ZDavP-2. Tožbeni ugovori, ki se nanašajo na seznam izvršilnih naslovov, zato niso utemeljeni.
ZDDPO-2 člen 8, 8/13, 8/15, 70, 70/1, 70/1-6, 70/6. ZUP člen 169.
davek od dohodka pravnih oseb - davčni odtegljaj - plačilo turističnega aranžmaja - država z ugodnejšim davčnim režimom - obdavčitev dohodka prejemnika plačila - javna listina
S seznamom kot listino, ki jo na podlagi zakonskega pooblastila iz petnajstega odstavka 8. člena ZDDPO-2 in s tem v mejah svoje pristojnost izda in objavi pristojni državni organ, je nižja obdavčitev izkazana. Ker ne gre za predpis, zadostuje objava na spletnih straneh, ki je predpisana v petnajstem odstavku 8. člena in ki daje zadostno pravno varnost davčnim zavezancem.
Za določitev vira v Sloveniji ni potrebno, da dohodek bremeni rezidenta, temveč je dovolj, da le-ta dohodek izplača. V primeru tovrstnih storitev vir dohodka zakonodajalec opredeli v Sloveniji tudi samo zaradi tega, ker so storitve izplačane s strani rezidenta ali poslovne enote nerezidenta v Sloveniji, čeprav izplačevalca ne bremenijo. To pa obenem pomeni, da ni pomembno, kdo je končni naročnik storitev, oziroma da plačilo turističnega aranžmaja na koncu bremeni fizično osebo, ki bi sicer po določbah ZDDPO-2 ne bila zavezana za plačilo davka. Iz zakonskega besedila dovolj jasno sledi, da gre za obdavčitev dohodkov prejemnika plačila in ne izplačevalca ter da se obdavči celotni izplačani znesek.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o prekinitvi postopka - zavrženje tožbe
V obravnavanem primeru tožnica izpodbija sklep o prekinitvi postopka v upravni zadevi ponovnega odločanja odvzema koncesije. Navedeni upravni akt ne pomeni akta iz 2. oz. 5. člena ZUS-1, saj z njim ni bilo meritorno odločeno, kar je pogoj za izpodbijanje v upravnem sporu oz. ne gre za sklep po drugem odstavku 5. člena ZUS-1, ki se sicer tudi lahko izpodbija v upravnem sporu (2. točka 5. člena ZUS-1).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj
Razlogi, s katerimi organ za BPP utemeljuje, zakaj v zadevi ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena ZBPP, so pravilni, organ za BPP pa je sprejeto odločitev tudi argumentirano obrazložil.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - nevaren pes - vpis v Centralni register psov
V primeru, ko pes ugrizne človeka, je s tem podan zakonski dejanski stan, kot ga določa 23. točka 5. člena ZZZiv, ki kot nevarnega psa opredeljuje psa, ki je ugriznil človeka oziroma žival. Za takšnega psa pa velja poseben režim ravnanja.