brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - sklep o odmeri izvršilnih stroškov
Organ za BPP je ocenil, da vložitev pritožbe ne bi bila razumna in nima verjetnega izgleda za uspeh, saj prosilec z vložitvijo pritožbe zoper sklep ne more doseči zaustavitve izvršbe, kot to sam želi. Sodišče je s sklepom le odmerilo višino nadaljnjih izvršilnih stroškov upnika, prosilec pa v prošnji ni navajal, da bi bili le-ti nepravilno odmerjeni.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - izjava o premoženjskem stanju - navajanje neresničnih podatkov
Tožnik v izjavi o premoženjskem stanju pod rubriko o solastništvu nepremičnega in drugega premoženja ni navajal resničnih podatkov, zato je tožena stranka utemeljeno zavrnila tožnikovo prošnjo za BPP ter izrekla sankcijo prepovedi nadaljnjih 6-mesecev vlaganja prošnje za BPP.
davek od dohodkov pravnih oseb - vračilo davka - zamudne obresti - za odločanje relevanten predpis - retroaktivna uporaba zakona
Glede obresti, ki pripadajo tožniku od preveč plačanega oziroma neupravičeno odmerjenega in plačanega davka, je bilo utemeljeno odločeno po določbah ZDavP-2.
Do retroaktivne uporabe določb ZDavP-2, ni prišlo. Odločba o vračilu davka je bila tožniku izdana 7. 9. 2011, torej po uveljavitvi in po začetku uporabe ZDavP-2. Zato ni mogoče govoriti o položaju, ko bi ZDavP-2 spreminjajoče posegel v dejansko stanje, ki bi v celoti pripadalo preteklosti. Teorija ustavnega prava razume s pojmom dejanskega stanja, ki v celoti pripada preteklosti, tako dejansko stanje, ki se ni v preteklosti samo začelo, temveč je začelo tudi pravno učinkovati. V obravnavanem primeru bi lahko šlo le za primer tako imenovane neprave dejanske retroaktivnosti, ker novi zakon v določeni meri vpliva na zatečena, toda še nezaključena pravna stanja. Ob tem sodišče še pripominja, da je bila, kot izhaja iz listin upravnih spisov tudi odločba, s katero je bila odločba prvostopenjskega organa o odmeri davka od dobička odpravljena, prav tako izdana že v času veljave ZDavP-2
ZDoh-2 člen 6, 6-1, 6-4. Konvencija med Vlado Republike Slovenije in zveznim svetom švicarske konfederacije o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodke in premoženje člen 4. ZUS-1 člen 52.
status rezidenta - središče življenjskih interesov - osebne vezi - ekonomske vezi - zaposlitev v drugi državi - prelomna pravila - tožbena novota - dvojno obdavčenje - sporazum o izogibanju dvojnemu obdavčevanju
Tožnikovo središče osebnih in ekonomskih interesov ostaja v Sloveniji, saj ima prijavljeno stalno prebivališče (tudi) v Sloveniji, kjer ima ženo in hčerko ter s tem vse osebne vezi, medtem ko ga na Švico vežejo le okoliščine, ki se nanašajo na zaposlitev. Osebnim vezem, ki ostajajo ves čas v Sloveniji, se pridružujejo še ekonomske (lastništvo nepremičnine, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče, prijavljena dejavnost), s tem pa vezi s Slovenijo prevladajo nad tistimi s Švico, ki so povezane izključno z zaposlitvijo in so kot take predvsem ekonomske narave.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o prekinitvi postopka - zavrženje tožbe
V obravnavanem primeru tožnica izpodbija sklep o prekinitvi postopka v upravni zadevi ponovnega odločanja odvzema koncesije. Navedeni upravni akt ne pomeni akta iz 2. oz. 5. člena ZUS-1, saj z njim ni bilo meritorno odločeno, kar je pogoj za izpodbijanje v upravnem sporu oz. ne gre za sklep po drugem odstavku 5. člena ZUS-1, ki se sicer tudi lahko izpodbija v upravnem sporu (2. točka 5. člena ZUS-1).
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sodna odločba - zavrženje tožbe
Sodba Okrajnega sodišča v Ljubljani ni niti upravni akt, niti akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, temveč je akt sodne veje oblasti, proti kateri pa je zagotovljeno drugo sodno varstvo v sodnih postopkih.
davek na dediščine in darila - davčna stopnja - tretji dedni red - bratranec
Za odločitev v tem postopku je relevanten le položaj, ki ga ima bratranec po določbah davčnih predpisov. Ta se, ko gre za obdavčitev, ne uvršča v tretji dedni red, ki je v točki b) 8. člena ZDDD izrecno omejen na dede in babice. Položaj bratranca v davčnem predpisu torej ni izenačen s položajem, ki ga ima po ZD. To pomeni, da tožnik ne more uspešno uveljavljati davčno ugodnejše obravnave (nižje davčne stopnje) na tej podlagi.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek zoper sodnika - kaznivo dejanje pri opravljanju sodniške funkcije
Glede na 134. člen Ustave RS se zoper sodnika brez dovoljenja Državnega zbora ne sme odrediti pripor in tudi ne sme biti začet kazenski postopek, če je osumljen kaznivega dejanja pri opravljanju sodniške funkcije. Ker tožnik svoji vlogi za dodelitev BPP ni priložil dokazil, iz katerih bi izhajalo, da je Državni zbor omenjeni kazenski postopek dovolil, je utemeljen zaključek, da v postopku nima možnosti za uspeh. S tem pa ni izpolnjen pogoj iz 24. člena ZBPP, ki mora biti izpolnjen za dodelitev BPP poleg finančnega pogoja.
kataster stavb - vpis stavbe v kataster stavb - elaborat - pravilnost vpisa
Kolikor bo v bodoče prišlo do spremembe dejanske rabe spornega dela stavbe, lahko pride do spremembe podatkov v katastru stavb po postopku in na način, opredeljen v ZEN. Ne more namreč priti do dopolnitve (oziroma po vsebini spremembe) elaborata le na podlagi zatrjevanja ene izmed strank, ob tem da podatki spisa kažejo na to, da je dejansko stanje v kolesarnici nesporno. Zaključku organa prve stopnje glede dopolnjenega elaborata, za katerega pritožbeni organ v odločbi druge stopnje zaključuje, da ga je izdelalo geodetsko podjetje, ki je vpisano v imenik geodetskih podjetij in tako že po zakonu razpolaga z ustreznim strokovnim znanjem, zato ne dvomi v pravilnost njegove odločitve v priloženem elaboratu, zato ni mogoče pritrditi.
DDV - dodatna odmera DDV - pogoji za priznavanje odbitka DDV - subjektivni element - vedenje o goljufivih transakcijah - nakup nepremičnine
Pravica do odbitka vstopnega DDV je v zadevah kot je obravnavana vezana na pogoje, ki jih z zakonom predpisuje slovenska nacionalna zakonodaja in pravo EU. Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezne račune; 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčljivih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV oziroma, da davčni zavezanec ni vedel ali ni mogel vedeti, da je bila transakcija na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi. V konkretnem primeru obstajajo številne okoliščine posla, ki kažejo na to, da je tožnik vedel oziroma bi moral vedeti, da s takšno transakcijo sodeluje pri poslu, ki pomeni utajo davka.
davčna izvršba - prisilna izterjava davčnega dolga - izvršljiv obračun davka - seznam izvršilnih naslovov
V seznamih izvršilnih naslovov je opredeljen izvršilni naslov, datumi izvršljivosti, zneski glavnice in zneski zamudnih obresti, tako da ima vse sestavine, ki so kot obvezne določene v 145. členu ZDavP-2. Tožbeni ugovori, ki se nanašajo na seznam izvršilnih naslovov, zato niso utemeljeni.
ZDDPO-2 člen 12, 12/3, 16, 16/1, 16/4, 29. ZUP člen 248, 248/3.
davek od dohodka pravnih oseb - davčno priznani odhodki - povezana oseba - transferne cene - neodvisno tržno načelo - verodostojna knjigovodska listina
Dejstva, ki jih v obrazložitvi odločbe navaja davčni organ, za odločitev na podlagi četrtega odstavka 16. člena ZDDPO-2 in Pravilnika o transfernih cenah ne zadoščajo. Davčni organ se v izpodbijani odločbi do pripomb vsebinsko ne izreče, v odgovor ponovi zapisniške ugotovitve in zaključi, da tožeča stranka tudi v pripombah ne dokaže skladnosti odhodka z neodvisnim tržnim načelom. Ne izreče se o ugovoru napačne (in neobrazložene) uporabe 29. člena ZDDPO-2.
Ker verodostojnost knjigovodskih listin ni bila sporna, pritožbeni organ presojo verodostojnosti knjigovodskih listin neutemeljeno opre na ugotovitev, da tožnik izkazanih odhodkov v davčnem postopku na prvi stopnji in v pritožbi ni dokazal. K predložitvi dokumentacije, ki bi predložene listine dopolnjevala, pa tožnik v davčnem postopku ni bil pozvan.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - pravdni postopek zaradi vzpostavitve normalne uporabe najetega stanovanja
Pri presoji utemeljenosti dodelitve BPP se kot pogoj upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo; predvsem je bistveno, da zadeva ni očitno nerazumna in da je pomembna za prosilčev osebni in socialni ekonomski položaj. Da v konkretnem primeru ne gre za očitno nerazumno vlogo, tožnik ni izkazal. Podal je le pavšalna stališča o tem, kaj si misli o slovenskih sodnikih in sodiščih ter o najemodajalki, s katero se toži v pravdnem postopku pred pristojnim okrajnim sodiščem. Ugotovitve, da mu pred omenjenim sodiščem grozi izselitev iz stanovanja, ker ne plačuje najemnine, s konkretnimi dokazili, da je najemnino poravnal in da je tožba na izpraznitev oziroma izselitev iz stanovanja neutemeljena, tudi v tem postopku ni izpodbil. Zato tudi po mnenju sodišča tožbe za vzpostavitev normalne uporabe najetega stanovanja, ni razumno sprožati.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - sprememba finančnega oziroma premoženjskega stanja
Organ za BPP je ugotovil, da višina tožničine neto mesečne plače v relevantnem obdobju presega premoženjski cenzus, določen v drugem odstavku 13. člena ZBPP, tožnica pa je nesporno samska oseba, zato je v skladu z določbami 49. in tretjega odstavka 43. člena ZBPP pravilno odločil o vračilu izplačane BPP.
sofinanciranje iz javnih sredstev - opustitev predložitve upravnih spisov
Opustitev predložitve upravnih spisov sodišču onemogoča presojo zakonitosti postopka pred izdajo izpodbijanega akta, presojo skladnosti podatkov izpodbijane odločbe s podatki iz spisov in s tem povezane presoje zakonitosti izpodbijane odločbe.
DDV - dodatna odmera DDV - objektivne okoliščine - subjektivni element - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - nabava strojev
Pravica do odbitka vstopnega DDV je v zadevah, kot je obravnavana, vezana na pogoje, ki jih z zakonom predpisuje slovenska nacionalna zakonodaja in pravo EU. Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun; 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV, oziroma da davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj
Razlogi, s katerimi organ za BPP utemeljuje, zakaj v zadevi ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena ZBPP, so pravilni, organ za BPP pa je sprejeto odločitev tudi argumentirano obrazložil.
ZDDPO-2 člen 8, 8/13, 8/15, 70, 70/1, 70/1-6, 70/6. ZUP člen 169.
davek od dohodka pravnih oseb - davčni odtegljaj - plačilo turističnega aranžmaja - država z ugodnejšim davčnim režimom - obdavčitev dohodka prejemnika plačila - javna listina
S seznamom kot listino, ki jo na podlagi zakonskega pooblastila iz petnajstega odstavka 8. člena ZDDPO-2 in s tem v mejah svoje pristojnost izda in objavi pristojni državni organ, je nižja obdavčitev izkazana. Ker ne gre za predpis, zadostuje objava na spletnih straneh, ki je predpisana v petnajstem odstavku 8. člena in ki daje zadostno pravno varnost davčnim zavezancem.
Za določitev vira v Sloveniji ni potrebno, da dohodek bremeni rezidenta, temveč je dovolj, da le-ta dohodek izplača. V primeru tovrstnih storitev vir dohodka zakonodajalec opredeli v Sloveniji tudi samo zaradi tega, ker so storitve izplačane s strani rezidenta ali poslovne enote nerezidenta v Sloveniji, čeprav izplačevalca ne bremenijo. To pa obenem pomeni, da ni pomembno, kdo je končni naročnik storitev, oziroma da plačilo turističnega aranžmaja na koncu bremeni fizično osebo, ki bi sicer po določbah ZDDPO-2 ne bila zavezana za plačilo davka. Iz zakonskega besedila dovolj jasno sledi, da gre za obdavčitev dohodkov prejemnika plačila in ne izplačevalca ter da se obdavči celotni izplačani znesek.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - nevaren pes - vpis v Centralni register psov
V primeru, ko pes ugrizne človeka, je s tem podan zakonski dejanski stan, kot ga določa 23. točka 5. člena ZZZiv, ki kot nevarnega psa opredeljuje psa, ki je ugriznil človeka oziroma žival. Za takšnega psa pa velja poseben režim ravnanja.
ZBPP člen 24. ZFPPIPP člen 382, 382/1, 397, 398, 398/1.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - osebni stečaj - odpust obveznosti
Organ za BPP mora pri presoji prošnje za BPP za osebni stečaj upoštevati, da je razumnost predloga osebnega stečaja (lahko) tudi v možnosti odpusta obveznosti dolžniku in doseganju pravnih učinkov le-tega, pri čemer pa neobstoj premoženja dolžnika po določbah ZFPPIPP ni ovira za vodenje (in uspešen) zaključek odpusta obveznosti dolžniku.