Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije člen 6. URS člen 14, 14/2, 74, 74/1, 147. ZTro člen 53, 54, 54a, 54b, 54b/1, 54b/2, 54b/6, 54c, 54č, 54č/1, 54č/2, 54č/2-1, 54č/6. Pravilnik o vračilu trošarine za komercialni namen (2009) člen 2, 6.
dopuščena revizija - trošarina - vračilo trošarine za energente - pogonsko gorivo za komercialni namen - trošarina za energente za pogon gozdarske mehanizacije - odvisna in obvladujoča družba - hčerinska družba - upravičenec do vračila trošarine - svobodna gospodarska pobuda - ustavno načelo enakosti pred zakonom - ugoditev reviziji - zmotna uporaba materialnega prava
Relevantne določbe 19. do 23. odstavka 54. člena ZTro oziroma 54č. člena ZTro in 9. odstavka 54. člena ZTro oziroma 54b. člena ZTro je treba razlagati tako, da pojem kupca, ki je upravičen zahtevati (delno) vračilo trošarine, vključuje tudi obvladujočo družbo, ki je kupila energent, čeprav so bila vozila v njeni lasti, za delovanje katerih je bil porabljen energent, prepuščena v uporabo njenim hčerinskim družbam.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00039481
URS člen 22. ZUS-1 člen 52, 59, 59/2, 59/2-2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - davek od dohodka iz dejavnosti - dokazni predlog za zaslišanje strank - zavrnitev dokaznega predloga - pravica do poštenega sojenja - glavna obravnava v upravnem sporu - odločitev brez glavne obravnave - neizvedba glavne obravnave - dopuščena revizija - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče s tem, ko je zavrnilo predlog za zaslišanje tožnika, torej z zavrnitvijo dokaznega predloga, kršilo tožnikovo pravico do poštenega sojenja, ki je vsebovana v 22. členu Ustave Republike Slovenije (enako varstvo pravic).
ZPP člen 86, 86/3, 87, 87/3, 112, 112/10, 367b, 367b/2, 377. ZS člen 83, 83/4.
predlog za dopustitev revizije - vložitev predloga za dopustitev revizije pri nepristojnem sodišču - očitna pomota pooblaščenca - prepozen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga
Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča ne gre za očitno pomoto, kadar je vloga vložena pri nepristojnem sodišču in nanj tudi naslovljena. Skrbnost pri sestavljanju vlog, naslovljenih na sodišče, od kvalificiranega pooblaščenca zahteva, da pravilno določi in zapiše naziv sodišča v vlogi. Ker predlagateljeva pooblaščenka (odvetniška družba) v obravnavani zadevi tako ni ravnala, vložitve predloga pri nepristojnem sodišču ni mogoče pripisati njeni očitni pomoti.
Glede na navedeno je Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije zavrglo kot prepozen.
predlog za dopustitev revizije - davek od dohodka iz dejavnosti - zavrnitev dokaznega predloga - nesubstanciran dokazni predlog - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - okoliščine, ki kažejo na pomembnost pravnega vprašanja - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Prepis zakonskega besedila iz 367. a člena ZPP ne zadosti zahtevi po navedbi okoliščin, ki kažejo na objektivni pomen odločanja o postavljenem pravnem vprašanju. Predlog sicer opozarja, da v skladu s sodno prakso ni zadostna obrazložitev dokaznega sklepa, da se dokazni predlog z zaslišanjem priče zavrne kot nesubstanciran, vendar je odstop od sodne prakse zatrjevan pavšalno, brez konkretizacije z opisom in navedbo opravilnih številk zadev, v katerih je bilo sprejeto stališče iz predloga.
predlog za dopustitev revizije - davčna izvršba - izdaja potrdila o plačanih davkih - javna listina - dokazna moč javne listine - javna listina izpodbijanje domneve resničnosti - dopuščena revizija - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali lahko organ, ki je izdal javno listino (tožena stranka), v postopku pred upravnim sodiščem izpodbija vsebino lastne listine (potrdila), čeprav je pred tem sam organ ni spremenil, odpravil, popravil ali nadomestil z novo listino.
ZPP člen 2, 325, 325/2, 326, 326/3. ZUS-1 člen 7, 30, 30/2, 38, 38/3.
predlog za izdajo dopolnilne sodbe - vezanost sodišča na tožbeni zahtevek - odločitev o stroških postopka - stroški upravnega postopka - priglasitev stroškov - vpogled v upravni spis - zavrnitev predloga za izdajo dopolnilne sodbe
Vrhovno sodišče je s sodbo odločilo v okviru tožbenega predloga in priglašenih stroškov, saj so bili tožeči stranki priznani stroški, kot so bili zahtevani v tožbi in reviziji ter izhajajo iz v upravnem sporu predloženih stroškovnikov. Odločitev sodišča o pravici oziroma obveznosti tožeče stranke pa sama po sebi ne pomeni, da mora sodišče brez njene zahteve odločiti tudi o stroških upravnega postopka, ki je pred tem tekel glede obstoja te pravice oziroma obveznosti. Po navedenem je torej sklicevanje tožeče stranke na vloge v upravnem postopku, iz katerih naj bi bili razvidni podatki, potrebni za odločitev o stroških upravnega postopka, neupoštevno.
Upravni spis in s tem morebitne vloge s priglašenimi stroški, ki so jih stranke vložile v upravnem postopku, namreč niso del sodnega spisa in to tudi ne postanejo zgolj zato, ker je upravni organ sodišču na podlagi tretjega odstavka 38. člena ZUS-1 dolžan predložiti upravne spise, ki se nanašajo na zadevo. Gre za procesno gradivo, ki ga je pripravila ena od strank upravnega spora, sodišče pa se brez navedb in dokaznih predlogov strank v postopku ni dolžno seznaniti z njegovo vsebino.
zavrženje pritožbe - nepopolna pritožba - obvezne sestavine pritožbe - lastnoročen podpis - vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev - poziv na dopolnitev - zavrnitev pritožbe
V skladu z jasno določbo 336. člena ZPP se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena tega zakona o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Na to dejstvo je stranka opozorjena v pravnem pouku o pritožbi, v katerem je opozorjena na obvezne sestavine pritožbe (tudi na podpis pritožnika) in tudi na to, da bo pritožba zavržena, če bo vložena brez teh obveznih sestavin. Zato se pritožbe, ki ni v skladu s temi zahtevami (na nepoznavanje katerih se stranka ne more sklicevati), ne vrača v dopolnitev, saj je dovolj, da je bila stranka enkrat opozorjena na obvezne sestavine. Če tega ni upoštevala in je kljub izrecnemu pravnemu pouku vložila pritožbo brez nujnih sestavin, mora nositi posledice (zavrženje pritožbe) ter jih pripisati svoji neskrbnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00039125
URS člen 25, 125. ZPP člen 343, 343/4, 346, 346/1.
postulacijska sposobnost - postulacijska sposobnost za pritožbo - laična pritožba - pritožba, ki jo vloži stranka sama - pomanjkanje postulacijske sposobnosti - pravica do pravnega sredstva - zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba
Sodniki so pri odločanju vezani na ustavo in zakon (125. člen Ustave RS). Zato nikomur ne smejo dati več pravic, kot mu jih dajeta Ustava RS in zakon. Torej tudi pritožbe, ki jo pritožnik vloži sam in ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit, sodišče ne sme obravnavati kot dovoljene, temveč jo mora zavreči. S tem pa ni kršena pravica stranke do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - ZAPOSLOVANJE
VS00039488
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZSRR-2 člen 27.
predlog za dopustitev revizije - zaposlitev brezposelne osebe - vračilo prispevkov za socialno varnost - dopuščena revizija - zatrjevano pomembno pravno vprašanje - neenotna sodna praksa upravnega sodišča
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali za uveljavljanje spodbude za zaposlovanje po 27. členu Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-2) zadošča, da ima delodajalec sedež na problemskem območju in da na tem območju opravlja dejavnost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - UPRAVNI SPOR
VS00038402
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZKZ člen 22, 23, 23/4.
predlog za dopustitev revizije - odobritev pravnega posla - odobritev pravnega posla s strani upravne enote - prednostna pravica pri nakupu kmetijskih zemljišč in gozdov - zloraba pravice - namen zakona - dopuščena revizija - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je upravni organ v postopku odobritve pravnega posla v okviru določb Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) pristojen za odločanje tudi o tem, ali se s prodajo dosega namen ZKZ.
PRAVO DRUŽB - STATUSNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VS00038457
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2, 17, 17/2, 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 50, 50/2, 223, 223/1, 223/3. ZGD-1 člen 623, 623/4, 623/6.
popravljanje pomot v odločbi - poprava naziva - tožba zoper sklep o popravi pomote - tožba v upravnem sporu - zavrženje tožbe - statusno preoblikovanje - oddelitev - univerzalno pravno nasledstvo družbe - sprememba stranke v postopku - poseg v pravni položaj - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - pravica do sodnega varstva - zmotna uporaba materialnega prava - rok za vložitev tožbe v upravnem sporu - začetek teka roka - pravica do udeležbe v postopku - kršitev pravil postopka - ugoditev pritožbi
S spremembo določitve stranke, na katero se nanaša zavrnilni sklep, je tožena stranka presegla pristojnosti, ki jih za popravljanje pomot v odločbi s popravnim sklepom določa 223. člen ZUP. Zato ima pritožnik prav, da je s popravnim sklepom (v povezavi z zavrnilnim sklepom) na novo odločila (tudi) o njegovem pravnem položaju in mu je zaradi tega treba zagotoviti tudi sodno varstvo.
S tem, ko je tožena stranka izdala zavrnilni sklep, ki se je v celoti glasil na drugo pravno osebo (in ne na pritožnika), je torej pritožniku vzela pravico do udeležbe v končanem upravnem postopku. Zato je treba pritožniku za uveljavljanje takšne kršitve zagotoviti sodno varstvo, ki pa ne more biti učinkovito, če bi rok za vložitev tožbe začel teči (in bi se iztekel) še preden bi se pritožnik lahko seznanil z vsebino zavrnilnega sklepa. Šele tedaj bi se namreč lahko sploh seznanil z navedeno kršitvijo pravice do udeležbe in bi jo lahko uveljavljal v upravnem sporu. Glede na navedeno je tudi mogoče šteti, da je bilo z izdajo takega zavrnilnega sklepa, v postopku izdaje katerega pritožnika v nasprotju z zakonom tožena stranka ni vključila kot stranko postopka, odločeno (tudi) o njegovi pravici do udeležbe v postopku izdaje upravnega akta.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3. ZUP člen 7, 43, 150, 260, 260-9.
status kmeta - priznanje statusa kmeta - tožba v upravnem sporu - zavrženje tožbe - procesne predpostavke za tožbo - status stranke v upravnem sporu - tožnik v upravnem sporu - tožnik, ni bil stranka v upravnem postopku - stranka ali stranski udeleženec upravnega postopka - položaj stranke oziroma stranskega udeleženca - status stranke ali stranskega udeleženca v postopku izdaje upravnega akta - razlog za obnovo postopka - zavrnitev pritožbe
Status stranke v upravnem sporu je pogojen z njenim procesnim položajem v upravnem postopku. Vrhovno sodišče je v sklepu I Up 54/2019 z dne 11. 12. 2019 še dodatno pojasnilo, da za vložitev tožbe v upravnem sporu ne zadostuje zatrjevanje posebnega pravnega interesa, saj sodišče v okviru preizkusa procesnih predpostavk za tožbo ne preverja, ali bi tožnik bil upravičen do udeležbe v upravnem postopku kot stranka ali stranski udeleženec. V omenjeni zadevi zato pritožniku ni bilo mogoče priznati položaja tožnika v upravnem sporu na podlagi določb Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ali na podlagi določb materialnih predpisov, ki določajo, da ima oseba pravni interes za udeležbo v upravnem postopku.
Sredstvo zoper ravnanje upravnega organa, ki osebe ni povabil v postopek, čeprav bi ta morala v njem sodelovati, je predlog za obnovo postopka.
ZPPreb-1 člen 16. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZUP člen 135, 135/4.
začasno prebivališče - ugotavljanje dejanskega prebivališča - po uradni dolžnosti začet postopek - sklep o ustavitvi postopka - tožba v upravnem sporu - zavrženje tožbe - ni pravnega interesa - upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist - zavrnitev pritožbe
Če se postopek začne oziroma vodi po uradni dolžnosti, stranka nima pravnega interesa za izpodbijanje sklepa o ustavitvi postopka, saj ustavitev postopka pomeni, da se pravna situacija zanjo ne bo spremenila in s tem torej ne bo poseženo v njen pravni položaj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00039071
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-3, 84/2. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-4, 66, 73, 73/1. URS člen 14, 14/2, 23, 25, 127. ZPP člen 343, 343/4, 367a.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - razlogi za omejitev gibanja - odstranitev tujca iz države - odprava sklepa o omejitvi gibanja - nedovoljena pritožba v upravnem sporu - zavrženje nedovoljene pritožbe - napačen pravni pouk - rok za vložitev predloga za dopustitev revizije
Upravno sodišče je sicer s svojo odločitvijo, s katero ob odpravi izpodbijanega akta zadeve ni vrnilo v ponovni postopek toženi stranki, zaključilo z odločanjem v tej upravni zadevi. Vendar pa s tem ni spremenilo izpodbijanega akta v sporu polne jurisdikcije in pravnega razmerja med tožečo in toženo stranko ni vsebinsko oblikovalo na novo, kar bi lahko utemeljevalo pritožbeno presojo po 73. členu ZUS-1, temveč je na podlagi odločitve sodišča predhodno vzpostavljeno pravno razmerje (omejitev gibanja) zgolj prenehalo. Ali je pri tem odločilo na podlagi predhodnega ali drugače ugotovljenega dejanskega stanja, je za vprašanje dovoljenosti pritožbe v takem primeru nebistveno, saj ni izpolnjen drugi kumulativni pogoj za dovoljenost pritožbe iz prvega odstavka 73. člena ZUS-1.
Upravno sodišče je v svojem postopku opravilo presojo zakonitosti izpodbijanega upravnega akta in ga odpravilo, s tem pa izpolnilo zahteve po učinkovitem pravnem sredstvu in sodnem varstvu v tej upravni zadevi (25. oziroma 23. člen Ustave). Tudi z vidika ustavnih zahtev torej ni nobenega razloga, da bi bi bilo treba v taki zadevi zagotoviti še nadaljnje redno pravno sredstvo s pritožbo na Vrhovno sodišče.
ZTuj-2 člen 73, 73/2, 73/2-5, 73/3. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - dovolitev zadrževanja tujca - podaljšanje - zavrženje zahteve - odločba o vrnitvi tujca - dopuščena revizija - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna odločitev, da se tujcu iz razloga, ker mu ni bila izdana odločba o vrnitvi brez roka za prostovoljno vrnitev, zavrže zahteva iz 73. člena ZTuj-2 za podaljšanje dovolitve zadrževanja v Republiki Sloveniji, čeprav mu je bila pred tem dovolitev zadrževanja že večkrat podaljšana.
ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS00041666
ZNISESČP člen 2, 2/1, 2/2, 5, 9, 9/4. ZUP člen 144, 144/1, 144/1-1. Zakona o utvrđivanju i realizaciji potraživanja građana u postupku privatizacije (Zakon o ugotavljanju in realizaciji terjatev državljanov v postopku privatizacije, Federacija Bosne in Hercegovine, 1997) člen 7, 10, 11, 12.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - prenos sredstev na privatizacijski račun - verifikacija stare devizne vloge - neizplačane devizne vloge - razpolaganje s starimi deviznimi vlogami - svobodna volja - aktivnost stranke v postopku - varčevalci Ljubljanske banke iz BIH - napačna uporaba materialnega prava - skrajšani ali poseben ugotovitveni postopek - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Ker so bila devizna sredstva s tožnikove stare devizne knjižice veljavno prenesena na njegov posebni račun za uporabo v postopku privatizacije in torej na dan odločanja revidenta tožnik ni imel terjatve do banke iz prvega odstavka 2. člena ZNISESČP, RS skladno z določbo 5. člena ZNISESČP ne more prevzeti izpolnitve obveznosti za neobstoječo terjatev tožnika.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - UPRAVNI SPOR
VS00038426
ZPP člen 367b, 367b/4, 367b/6. ZOdvT člen 17, 17/5. URS člen 14, 22.
predlog za dopustitev revizije - nagrada za odvetniške storitve - višina nagrade odvetnika - brezplačna pravna pomoč - znižana nagrada - priznanje stroškov nudenja brezplačne pravne pomoči odvetniku - načelo enakosti - načelo enakega varstva pravic - vprašanje ni natančno in konkretno opredeljeno - zavrženje predloga
Pri primerjavi medsebojnih položajev odvetnikov in ostalih udeležencev sodnega postopka je treba upoštevati tudi dejstvo, da so pravne podlage za njihovo plačilo različne, zaradi česar bi trditev, da so odvetniki z ostalimi poklici v bistveno enakem položaju glede upravičenosti do višine določenega plačila, morala temeljiti tudi na zatrjevanju in utemeljevanju, da navedene pravne podlage urejajo plačila na enakih načelih določanja višine plačil za storitve. Vrhovno sodišče je (v sodbi X Ips 27/2018) še navedlo, da bi zato za presojo, da se odvetnikovo plačilo neustavno razlikuje od neznižanega plačila ostalim udeležencem sodnega postopka, moral revident utemeljevati in izkazati, da tako znižanje odvetnikovega plačila poseže v bistveno enak sistem plačil za dela sodnega izvedenca, cenilca in tolmača na podlagi navedenih pravilnikov.
Tožnik šele v predlogu za dopustitev revizije prvič zatrjuje okoliščine, na katere je opozorilo Vrhovno sodišče v zadevi X Ips 27/2018, in s katerimi poleg teh, ki jih je navedel v tožbi, utemeljuje nedopustno neenako urejanje odvetnikovega plačila za opravljeno storitev. S temi navedbami pa ne more nadomestiti obrazložitve, zakaj je bilo v predlogu postavljeno pravno vprašanje pred Upravnim sodiščem rešeno napačno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - ZAPOSLOVANJE
VS00038374
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZSRR-2 člen 27.
predlog za dopustitev revizije - zaposlitev brezposelne osebe - vračilo prispevkov za socialno varnost - dopuščena revizija - zatrjevano pomembno pravno vprašanje - neenotna sodna praksa upravnega sodišča
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali mora delodajalec, ki uveljavlja spodbudo za zaposlovanje po 27. členu ZSRR- 2, izkazati, da delavci, za katere uveljavlja povračilo prispevkov za socialno varnost, živijo na območju z visoko stopnjo brezposelnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSTVO - UPRAVNI SPOR
VS00038405
Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 člen 60. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. Uredba o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 135, 141, 141/11.
predlog za dopustitev revizije - neposredna plačila v kmetijstvu - ukrepi Programa razvoja podeželja - zavrnitev zahtevka - pogoji za pridobitev sredstev - prenos kmetijskih zemljišč - dopuščena revizija - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je upravno sodišče v obravnavanem primeru pravilno uporabilo materialno pravo, ko je ob uporabi 60. člena Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013, o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/87, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 ter meril SEU ugotovilo obstoj "umetno ustvarjenih pogojev" in posledično pritrdilo (delni) zavrnitvi zahtevka za plačilo ukrepa plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00038404
ZMZ-1 člen 50, 50/2, 50/2-2, 89. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
mednarodna zaščita - zavrnitev prošnje za mednarodno zaščito - pravni interes za tožbo v upravnem sporu - samovoljna zapustitev azilnega doma po izdaji odločbe - pomanjkanje pravnega interesa - zavrženje tožbe - zavrnitev pritožbe
Samovoljna zapustitev azilnega doma v času po izdaji odločbe vpliva tudi na vodenje upravnega spora, ki teče na podlagi tožnikove tožbe zoper izdano zavrnilno odločbo o prošnji. Tudi v tem primeru tožnikovo ravnanje kaže, da je prenehal njegov namen počakati na sodno odločitev, ki bi lahko bila v njegovo korist, s tem pa tudi, da izpodbijana zavrnilna odločba očitno ne posega več v njegovo pravico, ki jo je uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito.