industrijska lastnina - blagovna znamka - razveljavitev blagovne znamke - neuporaba blagovne znamke brez upravičenega razloga - prenos pravic, ki jih je dodelil Zvezni zavod za patente
Glede na pravno kontinuiteto zakonske ureditve blagovne znamke, ki izhaja že iz 1. in (sedaj) 3. odstavka 122. člena ZIL, tožena stranka nima prav, ko izvaja svojo obveznost uporabe znamke samo iz določb ZIL, oziroma iz prenosa podeljene pravice do blagovne znamke iz Zveznega zavoda za patente na Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino. Obveznost uporabe blagovne znamke bi lahko izvajala samo iz določb ZIL, če ZVITIZR ne bi imel ustrezne določbe. Zato prijava pravic, ki jih je podelil že Zvezni zavod za patente, Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino po 122. členu ZIL, ni novo ustanavljanje že podeljenih pravic, ampak samo njihov prenos na omenjeni urad.
industrijska lastnina - blagovna znamka - razveljavitev blagovne znamke - neuporaba blagovne znamke brez upravičenega razloga - uporaba zavarovanega znaka razlikovanja kot dela sestavljene besede
Uporaba z blagovno znamko zavarovanega znaka razlikovanja, ki ga predstavlja beseda v sestavljeni besedi, je uporaba blagovne znamke.
Toženka je z uporabo besed Kozorog pivo v silhueti s kozorogom v ovalu s stiliziranimi gorami posnemala registrirane znamke tožeče stranke, s čimer je kršila te znamke v smislu določil drugega in tretjega odstavka 94. člena Zakona o industrijski lastnini (Ur. list RS, št. 13/92, 27/93, 34/97 in 75/97), po katerih "posnemanje obstoja, če povprečen kupec blaga... lahko opazi razliko le, če je posebno pozoren...". Obravnavana kršitev predstavlja tipično posnemanje, ki zavaja kupce, misleč da kupujejo proizvode tožeče stranke. Toženka uporablja tudi posnemajočo oznako kozorog pivo na etiketi, ki je enako zelene barve in pravokotne oblike z značilnim robom, kot je to etiketa tožeče stranke. Gre tedaj za izrazito vizualno podobnost.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS40207
ZPP (1977) člen 338/IV. ZJG člen 44, 44/2, 51.ZASP člen 167, 167/1-1.
avtorske in sorodne pravice - pravice RTV organizacije - ustvarjanje in razširjanje RTV programov - varstvo pravic - prepovedna tožba - tožbena dejanska podlaga
Sodišča sodijo na podlagi dejstev, na katera opirajo stranke svoje zahtevke (četrti odstavek 338. člena ZPP). Vezana so na uveljavljano dejansko stanje kot historični dogodek (praemisa minor), na katera nato uporabijo materialno pravo (praemisa maior). Zato sta sodišči druge stopnje in prve stopnje utemeljeno zavrnili tožbeni zahtevek, ko sta pravilno zaključili, da je podlaga tožbenega zahtevka navedba, da je toženka oddajala program za javnost, medtem ko pa je toženka nastopala le v svojstvu producenta.
začasna odredba - prepoved uporabe blagovne znamke
Začasna ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje (začasna prepoved vsakršne uporabe navedene blagovne znamke v gospodarskem prometu), kot ga v zahtevi za začasno odredbo predlaga pritožnica, ne more biti predmet začasne odredbe v smislu 2. odstavka 69. člena ZUS. Začasna ureditev stanja, ki se v tem primeru zahteva, se po svoji vsebini ne nanaša na sporno pravno razmerje, ki je predmet upravnega postopka, ampak drugo pravno razmerje, torej razmerje, ki je nastalo že po izvršitvi izpodbijane odločbe v upravnem sporu, torej že po vpisu v register znamk pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Za ta razmerja pa Zakon o industrijski lastnini predvideva drugo sodno varstvo.
Tožeča stranka je zamudila rok za predložitev slovenskega prevoda patentnih zahtevkov za razširitev evropskega patenta in plačilo pristojbine, vendar je hkrati predlagala nadaljevanje postopka po zamudi po 67. členu ZIL-1. Razlikovanje med materialnimi in procesnimi roki za uporabo instituta nadaljevanja postopka po zamudi ni relevantno, saj v 67. členu ZIL-1 razlika ni omenjena.
RAČUNSKO UPRAVNI SPOR - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS40148
ZPDDP člen 3, 3/3. ZVIT člen 159, 159/1, 159/2, 160, 162. SKPG (1993) člen 39, 46. ZAP (1978) člen 3.ZLPP člen 18, 19, 19/1.ZIL člen 126.
program lastninskega preoblikovanja kot avtorsko delo - plačilo posebnega davka na določene prejemke od avtorskega dela - inovacije in inovativnost - nagrajevanje
Izbor ustreznega načina lastninskega preoblikovanja oziroma njihove kombinacije ter oblikovanje programa preoblikovanja je avtorsko delo.
Pod inovacijo je treba razumeti tudi vsako tehnično izboljšavo v smislu 159. člena ZVITIZR, četudi je ni bilo mogoče zavarovati (2. odst. 159. člena in 160. člen ZVITIZR).
Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo pozna izraz "inovativnost" (39. člen SKPG) in "inovacija" (46. člen SKPG). Ta dva izraza nista sinonimna izraza. Inovativnost ima lahko za posledico inovacijo, ni pa to nujno. Zato je tudi nagrajevanje za inovativnost in za inovacijo urejeno različno. Po 39. členu SKPG je ena od osnov za določanje delovne uspešnosti tudi inovativnost. Ta se izrazi v plači. Nadomestilo za inovacijo pa se določi s posebno pogodbo, ki jo skleneta delodajalec in inovator (46. člen SKPG).
Če je tožeča stranka že pri Zveznem zavodu za patente plačala pristojbino za 14. leto trajanja patenta, potem glede na odločbo Ustavnega sodišča U-I-26/94-15 z dne 17.4.1997 (Ur.l. RS, št. 34/97 z dne 7.6.1997) za 14. leto ni dolžna plačati pristojbine in če 14. leto trajanja patenta pomeni obdobje od 31.10.1993 do 31.10.1994, tudi ni bilo podlage za odločitev, da mora tožeča stranka plačati pristojbino za obdobje od 1.3.1994 do 31.10.1994.
avtorsko delo - računalniški program - razmejitev avtorskega dela od izuma
Citirana pogodba predstavlja avtorsko pogodbo, s katero je tožeča stranka dala računalniški program kot avtorsko delo v najem toženi stranki. V času sklenitve pogodbe 8.3.1994 še ni veljal Zakon o avtorski in sorodnih pravicah, na katerega se sklicuje tožena stranka v reviziji. Toda že novela zakona o avtorski pravici je v 2. členu vključila med avtorska dela tudi računalniške programe. Pri tem ni pomisleka, da bi se navedeno avtorsko delo ne moglo dati v najem za gospodarsko izkoriščanje, saj gre za delo izraženo v telesni obliki (tak najem izrecno predvideva za avtorsko delo novi ZASP v 3. točki prvega odstavka 22. člena). - Glede na revizijsko izvajanje, da je avtorsko delo izum, pa je treba povedati, da je izum po določilu prvega odstavka 8. člena Zakona o industrijski lastnini takšen dosežek ustvarjalnega dela na ravni izumiteljstva, ki je industrijsko uporabljiv, medtem ko je avtorsko delo v smislu določila prvega odstavka 5. člena ZASP individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, se pravi, da je pri njem poudarek na duhovnosti stvaritve.
ZIL (1992) člen 37, 37/1. ZIL (1993) člen 122, 122/2. ZPTI člen 18, 34, 59, 60, 61, 62. ZVITIZR člen 51, 178.
patent - prenos pravic patenta
Roki veljavnosti prenešenih pravic patenta, podeljenega z odločbo Zveznega zavoda za patente v Beogradu z dne 10.12.1981 (za katere čas trajanja patenta v odločbi ni določen), se računajo po določbi 2. odstavka 122. člena novele ZIL.
V postopku določitve pristojbine za vzdrževanje patenta je pravno pomembna priznana patentna pravica za obdobje, ki ga določa zakon, zato v upravnem sporu, povezanem z določitvijo pristojbine, ni mogoče upoštevati ugovora, ki se nanaša na odločbo o priznanju patentne pravice.
ZIL člen 37, 37/1, 122. ZVITIZR (1981) člen 51, 178. ZVITIZR (1990) člen 23, 77.
patent - varstvo patentov
Po določbi 77. člena ZVITIZR (novela iz leta 1990) registrirane pravice, s katerimi so zavarovani izumi, ki veljajo na dan uveljavitve zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja, veljajo še naprej in se zanje uporabljajo določbe tega zakona, tudi določba 23. člena novele, s katero je bilo določeno trajanje patenta 20 let šteto od dneva prijave. Ta ureditev velja za vse zatečene patente, če bi bil z odločbo o priznanju patenta določen čas trajanja patenta. Enaka ureditev varstva izumov po noveli ZIL, kot je vsebovana v noveli ZVITIZR iz leta 1990, zato ne pomeni kršitev pravic nosilcev pravic iz patenta.
patenti - prenos pravic, ki jih je dodelil Zvezni zavod za patente
Ker je trajanje že pridobljene patentne pravice, za katero pa v odločbi ni določen rok njenega trajanja, spremenila že novela zveznega zakona ZVITIZR iz leta 1990 na 20 let od prijave patenta, Urad RS za varstvo industrijske lastnine pri prenosu te pravice po ZIL te pravice ni skrajšal, saj jo je priznal 20 let od prijave patenta, enako torej, kot je to določila že prej navedena novela zveznega zakona.
industrijska lastnina - model in vzorec - varstvo modela - oblika telesa - ničnost pravic in razveljavitev znamke
Materialnopravno podlago za rešitev spora predstavljajo določbe 14., 15. in 87. člena zakona o industrijski lastnini. Po presoji revizijskega sodišča sta sodišči druge in prve stopnje glede na ugotovljeno dejansko stanje spor pravdnih strank pravilno razrešili po spredaj navedenih določbah zakona o industrijski lastnini, ko sta ugodili tožnikovemu tožbenemu zahtevku. Za sprejet zaključek je bila odločilnega pomena ugotovitev, da domnevna bistvena novost po tožencih zahtevanega varstva modela - kovinske ploščice na dnu košar - že več kot 6 mesecev pred vložitvijo prijave (30.12.1992) ni bila več nova, ker je bila znana javnosti že več kot 6 mesecev pred tem (najpozneje aprila 1992). V skladu s takim zaključkom pa je tudi nadaljnji zaključek sodišč nižjih stopenj, da niso bili izpolnjeni pogoji za priznanje modela, čim je odpadla bistvena novost prijave, saj bi bili pogoji izpolnjeni le, če bi bili novi vsi zatrjevani elementi oblike. Ob takem stanju sta zato sodišči druge in prve stopnje pravilno ugotovili ničnost spornega modela.
ZIL člen 6, 14, 14/1, 53, 53/1, 54, 56, 57, 57/2, 58, 63, 64. Pravilnik člen 17.
model - prijava - pogoji
Zavrženje prijave po 56. členu ZIL je možno na podlagi ugotovitve kumulativno izpolnjenih pogojev po tej določbi in sicer, če prijavitelj v določenem roku ne odpravi vseh pomanjkljivosti, ki bi jih moral odpraviti po 2. odst. 55. člena tega zakona in zato ni mogoče ravnati po prijavi.
Po določbi 1. odst. 6. člena ZIL tožena stranka vodi upravni postopek in opravlja druge upravne zadeve, ki se nanašajo na varstvo izumov in znakov razlikovanja. Ker ZIL nima določb, ki se nanašajo na obrazložitev sklepov (in odločb), mora biti na podlagi 3. člena ZUP sklep obrazložen v skladu s 1. odst. 222. člena ZUP.
I. Nosilka modela se že po zakonu šteje za avtorico nove oblike telesa oziroma za pravno naslednico avtorja (2. odst. 85. člena ZVIT). Zato je samo ona upravičena s tožbo iz 117. člena ZVIT preprečiti drugim neupravičeno izkoriščanje zavarovane oblike telesa, neupravičeno dajanje v promet predmetov, izdelanih po zavarovani obliki telesa, oziroma drugačno zlorabo zavarovane oblike telesa.
II. Kdor meni, da je avtor nove oblike telesa, katere zavarovanje z modelom je izposloval nekdo drug, nasproti nosilcu modela ne more uspeti s tožbo po 95. oz. 96. členu ZAP, ampak samo s tožbo po členu 123/2 ZVIT.
III. Okoliščina, da nasprotni tožnik izdeluje in daje v promet proizvode takšne oblike kot je tista, ki jo je dala zavarovati nasprotna toženka v obravnavanem primeru ni protipravno dejanje. To pa zato, ker je imel vse pripravljeno za proizvodnjo še predno je toženka vložila pravilno prijavo za priznanje modela.
Če v postopku predhodnega preizkusa prijave modela oz. vzorca niso odpravljene ugotovljene pomanjkljivosti, je prijavo mogoče zavreči samo, če zaradi neodpravljenih pomanjkljivosti ni mogoče ravnati po prijavi.
RAČUNSKO UPRAVNI SPOR - DAVKI - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS40054
ZAP člen 3.ZR člen 14. ZPD člen 20.
prometni davek - avtorsko delo
Za avtorsko delo se po 3. členu zakona o avtorski pravici ne zahteva posebna oblika. Toda knjiženje poslovnega dogodka mora temeljiti na verodostojni knjigovodski listini, se pravi listini, ki ima med drugim materialno in s tem pravno podlago. Če delavci niso predložili nobenega poročila o opravljenem delu, ki mu je tožeča stranka priznala avtorstvo, potem bi bila morala tožeča stranka pribaviti kakršenkoli drug materialni dokaz o avtorskem delu, s čimer bi se opravičilo sporno knjiženje. Ker temu niso zadostili, se na izplačila v zvezi s temi deli obračunajo normalni davki in prispevki.
Upravni organ je s tem, ko je zahtevo za priznanje modela oz. vzorca s sklepom vrnil vložniku, ker naj bi bila ta podana na neveljavnem obrazcu UVILM-1, kršil določbo 2. odstavka 55. člena zakona o industrijski lastnini, ker vložnika ni prej pozval, da odpravi pomanjkljivosti.