ZVZD-1 člen 68, 68/1, 68/1-1, 69. Pravilnik o dovoljenjih za opravljanje strokovnih nalog na področju varnosti pri delu (2011) člen 3, 19, 19/1.
varnost in zdravje pri delu - ukrep delovnega inšpektorja - pogoji za pridobitev delovnega dovoljenja - sprememba pogojev - odvzem dovoljenja - retroaktivnost
ZVZD‑1 v 1. alinei prvega odstavka 68. člena jasno določa, in to nespremenjeno velja tako v času izdaje dovoljenja tožnici kot tudi v času izdaje izpodbijane odločbe, da se imetniku dovoljenje odvzame, če se ugotovi, da več ne izpolnjuje pogojev za pridobitev dovoljenja (slednje pa po pooblastilu iz 70. člena istega zakona določi minister s podzakonskim aktom - pravilnikom). To pomeni, da že sam zakon ne predvideva, da imetnik po tem, ko mu je dovoljenje enkrat izdano, ni več podvržen izpolnjevanju pogojev, ampak, nasprotno, predvideva celo možnost odvzema dovoljenja ob neizpolnjevanju pogojev, pri čemer pa nikjer v zakonu ni predpisano, da se pogoji v času ne bodo spreminjali.
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev - dolžnikov dolžnik - ugovor dolžnikovega dolžnika - spor o obstoju terjatve - neobstoj izvršilnega naslova - predhodno vprašanje
Stališče, ki ga je zavzelo Ustavno sodišče in po katerem odločanje o obstoju terjatve kot o predhodnem vprašanju ne ustvarja učinkov izvršilnega naslova in zato ne more predstavljati podlage za naložitev obveznosti tretji osebi, naj poplača tuj davčni dolg, če tretja oseba ne soglaša s tem, da vstopi v davčni postopek kot dolžnica davčnega dolžnika, po mnenju Vrhovnega sodišča, na katero v sklepu odkazuje Ustavno sodišče, pomeni, da je davčna izvršba z rubežem dolžnikove denarne terjatve po 173. členu ZDavP-2 dopustna le, če že obstaja (pravnomočen) izvršilni naslov, iz katerega izhaja obstoj terjatve, oziroma če se dolžnik davčnega dolžnika strinja, da terjatev davčnega dolžnika do njega obstaja, ali če obstoju terjatve ne ugovarja pravočasno in obrazloženo. Rubež denarne terjatve, ki jo ima davčni dolžnik do svojega dolžnika, je kot izvršilno sredstvo torej bistveno omejen - pogojen z obstojem izvršilnega naslova ali s soglasjem oziroma odsotnostjo ugovora tretje osebe (dolžnikovega dolžnika).
Toženka v odgovoru na tožbo pojasni, da je pred izdajo izpodbijane odločbe po uradni dolžnosti pridobila tudi kopijo odločbe o odmeri komunalnega prispevka, ki je bila izdana prejšnjima lastnikoma. Nadalje šele v odgovoru na tožbo dodatno pojasnjuje svoje razloge glede tega, čemu šteje, da je površina pod izzidkom uporabna, tj. da gre za nadstrešek, saj je površina namenjena parkiranju, na kar je lahko tožnica odgovorila šele v pripravljalni vlogi, in sicer s tem, da bo v pritlični etaži prazen prostor, in da sta vozili narisani zgolj na delu izzidka. Po presoji sodišča je s takim vodenjem upravnega postopka prišlo do kršitve 9. člena ZUP.
lokalne volitve - varstvo volilne pravice - enako varstvo pravic - bistvena kršitev določb postopka
Med strankama ni sporno, da odvetnik, ki je interesno povezan s prizadeto stranko, na seji občinskega sveta v času odločanja o pritožbi ni bil pasiven, in da je bil prisoten na seji mandatne komisije, iz katere je bil pritožnik predhodno upravičeno izločen oziroma zamenjan. Že ti dve okoliščini skupaj zadoščata za presojo, da je bil postopek sprejemanja odločitve o pritožbi nepošten z vidika standarda enakega varstva pravic kandidata, ki je bil izvoljen, in je prizadeta stranka v tem upravnem sporu, v razmerju do neizvoljenega kandidata, ki uveljavlja sodno varstvo pravice iz 43. člena Ustave RS.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnin v naravi - bistvena okrnitev prostorske kompleksnosti - namen izrabe prostora in nepremičnin
Toženka bi morala za vsako predmetno nepremičnino posebej ugotoviti, ali je podana ovira za njeno vrnitev v naravi, katera je ta ovira, ter jo ustrezno argumentirati. Če meni, da gre pri vseh obravnavanih nepremičninah za del kompleksa, kar bi pomenilo oviro iz 4. točke prvega odstavka 19. člena ZDen, pa tudi to ugotovitev argumentirati. Pri tem je treba izhajati iz namena ureditve iz 4. točke prvega odstavka 19. člena ZDen, ki je v tem, da se prepreči, da bi z vrnitvijo podržavljene nepremičnine prišlo do bistvene okrnitve prostorske kompleksnosti, ki jo z določenim vsebinsko povezanim načinom izrabe, tvori ena ali več nepremičnin, oziroma do bistvene okrnitve izrabe prostora.
ZVMS člen 28, 28/2, 28/3. Uredba (ES) št. 767/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o dajanju krme v promet in njeni uporabi, spremembi Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Direktive Sveta 79/373/EGS, Direktive Komisije 80/511/EGS, direktiv Sveta 82/471/EGS, 83/228/EGS, 93/74/EGS, 93/113/ES in 96/25/ES ter Odločbe Komisije 2004/217/ES člen 11, 11/4.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - živila živalskega izvora - označevanje živil
Točka 5 priloge II Uredbe (ES) št. 767/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju krme v promet in njeni uporab, ki se nanaša na hišne živali, je v razmerju do Priloge VII specialnejša, saj se nanaša na ''hišne živali'', medtem ko se Priloga VII nanaša na ''živali ki niso namenjene proizvodnji živil'', prav tako pa je specialnejša od določbe 1. točke poglavja II Priloge VII, na kateri izpodbijana odločitev temelji, saj se ne nanaša le na pse in mačke (hišne živali), ampak tudi na ''kožuharje'', ki ne sodijo med hišne živali.
ZSZ člen 60, 60/2, 60/4. ZUreP-1 člen 180. ZGO-1 člen 218.c, 218.c/1, 218.c/6.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - podatki iz uradnih evidenc - neto tlorisna površina
NUSZ je bilo odmerjeno izključno na podlagi podatkov iz uradnih evidenc, torej v skladu z zakonskimi določbami. Te določbe toženki ne dajejo podlage, da bi pri odmeri upoštevala katere druge podatke, niti ji ne nalagajo preverjanja površine predmetne nepremične na kakšen drug način. Povedano drugače: odmera NUSZ, ki bi se opirala na podatke, ki bi se razlikovali od podatkov v REN, bi bila nezakonita. Pravilno je torej tudi toženkino stališče, da bi morala tožnica, če je menila, da podatki, ki so vpisani v uradne evidence niso pravilni, poskrbeti za popravo podatkov v teh evidencah, ne more pa drugačnih podatkov uveljavljati v postopku za odmero NUSZ.
Nadomestilo je treba odmeriti od neto tlorisne površine poslovnega objekta, ki v obravnavanem primeru izhaja iz evidence REN, in ne zgolj od uporabne površine poslovnega objekta.
državni tožilec - prenehanje državnotožilske funkcije - odločba vlade - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Posledica negativne ocene državnotožilske službe (prenehanje državnotožilske funkcije) nastopi šele z izdajo ugotovitvene odločbe, ki jo izda Vlada, zato mora biti ta ustrezno obrazložena, saj je le tako prizadeti osebi omogočeno učinkovito sodno varstvo.
ZUstS člen 44. ZDavNepr člen 33. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Piran člen 18.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - razveljavljen zakon - vrednost točke
Predpis, ki mu je veljava prenehala, kljub temu, da se še uporablja, ne more biti predmet nadaljnjih sprememb in dopolnitev. Iz tega izhaja, da se lahko uporablja le v vsebini, kakršna je veljala ob prenehanju njegove veljave. Navedeno velja tudi glede spreminjanja (določanja nove) vrednosti točke. Zato v obravnavani zadevi ni bilo pravne podlage, da bi se z ugotovitvenim sklepom na novo določala vrednost točke za odmero NUSZ za leto 2015, ampak ugotovitveni sklep lahko pomeni zgolj uporabo določb Odloka o revalorizaciji predhodno določene vrednosti točke.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - ustna odločba - pisna odločba
Pisna odločba, ki jo izpodbija tožeča stranka, je le odpravek odločitve organa, ki je v zadevi odločil na kraju inšpekcijskega nadzora. Zato je za izdajo izpodbijane odločbe nepomembno, ali je tožeča stranka še pred njeno izdajo izpolnila obveznosti, ki so ji bile izrečene z ustno odločbo. Izdaja pisne odločbe je namreč obveznost, ki jo prvostopenjskemu organu nalaga drugi odstavek 21. člena ZID-1.
Disciplinski pravilnik (2010) člen 7, 7-13, 38, 38-7. ZGO-1 člen 28, 28/2.
disciplinski postopek - disciplinska kršitev - konkretizacija kršitev - Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije - arhitektura - pooblaščeni arhitekt - odgovorni projektant arhitekture
Da bi bilo dejanje, ki je kot kršitev opredeljeno z blanketno normo, ustrezno konkretizirano, je zato treba navesti dopolnilno normo (v tem primeru konkretna določba PPD), in obrazložiti, v čem naj bi bila ta norma prekršena, razen če kršitev očitno izhaja že samo iz primerjave besedila norme in ugotovljenega dejanskega stanja. Zgolj splošna ugotovitev, da neka lastnost izročene dokumentacije - čeprav je ta lastnost natančno opisana - pomeni neskladje dokumentacije s PPD, torej še ne pomeni ustrezne konkretizacije te kršitve.
upravni postopek - ničnost odločbe - upravna zadeva
Odredba sodišču, naj v zemljiški knjigi na podlagi izreka ničnosti odločbe o vrnitvi premoženja na podlagi ZPVAS izvede vknjižbo lastninske pravice v korist tožnice kot prejšnje zemljiškoknjižne lastnice, ni upravna stvar v smislu navedenih določb ZUP, saj za to v prvem odstavku 281. člena, niti v kateri drugi določbi ZUP ni pravne podlage.
V obrazložitvi odločbe je v zadostni meri pojasnjeno, zakaj mora tožnica izvršiti naložene ukrepe v odrejenem roku in zakaj tega roka ni mogoče podaljšati.
ZGJS člen 3, 5, 5/2, 9, 9/2. ZVO-1 člen 149, 149/1, 149/1-1, 149/3. Uredba o oskrbi s pitno vodo člen 11, 11/1.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - obveznost priključitve na javni vodovod - oskrba s pitno vodo - priključek stavbe na javni vodovod
Tožnikova obveznost priključitve objekta na javni vodovod izhaja že iz zakona, Uredba o oskrbi s pitno vodo pa možnosti priključitve veže na odvajanje in čiščenje komunalne vode, urejeno v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadne vode in predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode (prvi odstavek 11. člena). Obveznost priklopa na vodovodno omrežje torej smiselno vsebuje tudi ureditev odvajanja odpadne vode, vendar pa ta obveznost ne pomeni nove obveznosti, ki bi jo uredba določala samostojno, saj zavezancu zgolj nalaga, da mora odvajanje vode urediti v skladu s področnimi predpisi.
URS člen 38. ZVOP-1 člen 8, 34, 34/9. ZUS-1 člen 4, 4/1, 4/2. ZDavP-1 člen 39, 39/1, 3, 3/1. ZOPNI člen 26, 26/1, 27, 27/1, 27/2, 27/3.
varstvo ustavnih pravic - varstvo osebnih podatkov - pridobivanje podatkov - promet - bančni račun - upravljalec osebnih podatkov - zagotovljeno drugo sodno varstvo
V primeru, da so bili pridobljeni osebni podatki določene fizične osebe, je na davčnem organu dokazno breme, da razumno utemelji potrebo po pridobitvi teh podatkov za namen iz 39. člena ZDavP-2, torej da dokaže, da je bila pridobitev teh podatkov potrebna za opravljanje njegovih nalog, med katere sodi tudi davčni inšpekcijski nadzor, v razmerju do določenega davčnega zavezanca (za odmero določenega davka, v določenem obdobju, nadzor nad izpolnjevanjem davčnih obveznosti itd.).
Ker ZOPNI vzpostavlja domnevo, da gre za nezakonito pridobljeno premoženje ob obstoju okoliščin iz drugega odstavka 5. člena, jo bo tožena stranka izpodbijala s svojimi trditvami in dokazi. V okviru tega pa bo lahko uveljavljala tudi ugovor, da so bili dokazi tožeče stranke pridobljeni s kršitvijo človekovih pravic in da zato v pravdnem postopku ne smejo biti uporabljeni. O tem ugovoru bo moralo sodišče razpravljati in se do njega opredeliti. Zaradi tega je po oceni sodišča tožnici zoper Poročilo o zbranih podatkih v finančni preiskavi z dne 30. 4. 2014 zagotovljeno sodno varstvo v pravdnem postopku.
ZGO-1 člen 218, 218/3, 218b, 218b/1, 218b/1-2, 218b/4.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nezazidano stavbno zemljišče - dejanska možnost priklopa na komunalno infrastrukturo - občinski prostorski plan - opredelitev zemljišča v prostorskih planih v času odločanja
Zakon določa, da so nezazidana stavbna zemljišča tiste zemljiške parcele, za katere je zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto in če ležijo znotraj območja, za katerega je občina z odlokom o nadomestilu določila, da se plačuje nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča. Šteje se, da je nezazidano stavbno zemljišče komunalno opremljeno že, če obstaja zgolj možnost priklopa na javno komunalno omrežje.
ZTuj-2 člen 33, 37, 37/6, 37.a. ZZSDT člen 17, 18, 35, 35/1, 42, 42/1.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - izdaja soglasja - zbirna odločba - pravna podlaga odločbe
Iz izdanega nesoglasja in tudi iz izpodbijanega akta ni razvidno, zakaj je organ glede pogojev za podajo (ne)soglasja uporabil 17. člen ZZSDT, ki se nanaša na izdajo enotnega doovljenja, če pa je zakonodajalec posebno uredil pogoje za izdajo soglasja k podaljšanju enotnega dovoljenja za namen zaposlitve v 18. členu ZZSDT. Med strankama sicer ni sporno, da je tožnik vložil prošnjo za podaljšanje enotnega dovoljenja za bivanje in delo. To pomeni, da Zavod lahko zavrne soglasje samo, če kateri izmed dveh pogojev v prvem odstavku 18. člena ZZSDT ni izpolnjen.
igre na srečo - soglasje za pridobitev deleža koncesionarja za prirejanje posebnih iger na srečo - izdaja soglasja - neizpolnjevanje pogojev
Po mnenju sodišča „zgodovina pravne osebe“ nedvoumno vsebuje navedbo in opis dejavnosti, ki jih je vlagatelj opravljal do vložitve vloge, torej izkušnje. Navodilo naj vlagatelj predloži drugo dokumentacijo za katero meni, da bo na njeni podlagi izkazal svojo primernost in pozitivni vpliv na razvoj dejavnosti, ki jo želi prevzeti/izvajati, pa po mnenju sodišča vsekakor vsebuje tudi priporočila.
inšpekcijski ukrep - ukrep veterinarskega inšpektorja - odvzem živali - skrbnik živali
Sodišče se ne strinja s trditvami, da tožnik ni pasivno legitimiran, da bi bil stranka upravnega postopka iz razloga, ker naj bi bil lastnik posestva pokojni oče, zapuščinski postopek pa še ni končan. Za ta postopek je to nerelevantno, saj 7. člen Zakona o zaščiti živali zavezuje k dolžnostim skrbnega ravnanja skrbnika živali, ki pa ni nujno lastnik.
V zvezi s tožbenimi navedbami, češ da se inšpekcijski organ ni opredelil do tožnikovih navedb, da se seno za krmo shranjuje posebej, da kruh ni bil plesniv, da je tožnik oskrboval živali z ustrezno količino krme, da je bil hlev očiščen dvakrat dnevno in da je tožnik imel že nabavljen material za ustrezno osvetlitev hlevskih prostorov, sodišče pojasnjuje, da je bilo z inšpekcijskim pregledom na kraju samem dne 30. 3. 2017 ugotovljeno za vsako žival posebej, v kakšnem stanju se nahaja, pri čemer je iz opisa posamezne živali razvidno, da je za večino od njih bilo ugotovljeno, da ne dosegajo ustrezne telesne teže, da so slabo razvite in da imajo malo maščobnega tkiva, da so shujšane in podobno. Četudi bi se izhajalo iz stališča, da se je tožnik za živali trudil, kolikor on meni, da je bilo to ustrezno in potrebno, pa stanje živali, kakršno je bilo ugotovljeno ob samem ogledu, kaže, da za njih ni bilo ustrezno poskrbljeno, saj če bi bilo, potem ne bi bile v takem stanju, kot je to ugotovil inšpektor.
ZVOP-1 člen 6, 6-14, 10, 10/1, 10/2, 10/3, 54, 54/1, 54/1-3. ZDR-1 člen 48. ZUP člen 154.
varstvo osebnih podatkov - osebna privolitev posameznika - obdelava osebnih podatkov v zasebnem sektorju - ustna obravnava
Toženka je v izpodbijani odločbi zavzela stališče, da kot pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov ni mogoče šteti osebne privolitve posameznega zaposlenega ter da bi bilo sklicevanje delodajalca na osebne privolitve njegovih zaposlenih, kot pravno podlago za obdelavo njihovih osebnih podatkov, lahko uspešno zgolj, če bi pri tem izkazal, da take privolitve ustrezajo definiciji osebne privolitve iz 14. točke 6. člena ZVOP-1. Glede na takšno stališče ni po vsebini presojala izjav zaposlenih, ki so jih s tem v zvezi dali delodajalcu (tožniku), kar tožnik zatrjuje v postopku. Po mnenju sodišča je navedeno stališče toženke napačno, saj nima podlage v določbah ZVOP-1. Kolikor je toženka dvomila v navedbe tožnika tekom postopka s tem v zvezi, bi morala, na to upravičeno opozarja tožnik v tožbi, zaposlene v postopku zaslišati in njihovo pravo voljo v postopku tudi ugotoviti. Dokazno breme s tem v zvezi je namreč na njej. Zgolj sklicevanje tožnika na določbe Pravilnika o uporabi službenih vozil, brez zaslišanja zaposlenih namreč ne omogoča zaključka, da izjave zaposlenih niso bile dane prostovoljno.
Glede na to, da bi v konkretnem postopku toženka morala zaslišati priče (pri tožniku zaposlene delavce), bi morala v tej zadevi razpisati ustno obravnavo. Opustitev tega procesnega dejanja bi bila možna le v izjemnih primerih, to je le takrat, ko tudi oprava ustne obravnave v nobenem primeru ne bi mogla privesti do drugačne odločitve, kar pa za obravnavano zadevo ni mogoče trditi.