Obrazložitev zasebne tožbe ne more biti del njenega izreka, niti ga nadomestiti, iz izreka mora biti jasno in brez vsakega dvoma navedeno, na koga se vsebina poslanih SMS-ov nanaša, kar pa v obravnavani zadevi ni primer.
višina preživnine za otroka - določitev višine preživnine - porazdelitev preživninskega bremena - preživninske potrebe otroka - visoke preživninske zmožnosti staršev - pridobitna sposobnost - kredit
V obravnavani zadevi so pridobitne zmožnosti pri obeh udeležencih nadpovprečne in z njimi nedvomno zmoreta pokriti potrebe šestletnega otroka. Pritožba neutemeljeno izpostavlja, da sodišče pri ugotavljanju preživninskih zmožnosti nasprotnega udeleženca ne bi smelo upoštevati stanovanjskega kredita, ki ga odplačuje za hišo, v kateri živi. Gre namreč le za enega od elementov pri oceni njegovega premoženjskega stanja v okviru celotne presoje preživninske zmožnosti.
Predlagateljica je dolžna kriti 60 %, nasprotni udeleženec pa 40 % otrokovih potreb. V tej razmejitvi je že upoštevan predlagateljičin odločilen prispevek pri vzgoji in varstvu mladoletne hčerke.
Sklep z dne 29. 11. 2022 je bil 7. 12. 2022 dolžniku osebno vročen in sicer osebi, ki je bila pooblaščena za dvig. Sklep z dne 29. 11. 2022 je dejansko sklep o izvršbi, zoper katerega je v skladu s pravnim poukom in tretjim odstavkom 9. člena ZIZ treba vložiti ugovor v osmih dneh od vročitve sklepa sodišča prve stopnje, če ni v zakonu drugače določeno. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dolžnik vložil pritožbo (tako naslovljeno, sicer ugovor) 24. 1. 2023, kar pritožbeno ni sporno.
psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve - ogrožanje življenja in zdravja - izvedenec medicinske stroke - paranoidna shizofrenija
Pri udeležencu je prisotna duševna motnja, in sicer huda in kronična duševna bolezen - kronificirana paranoidna oblika shizofrenije, ki je zaradi opustitve jemanja zdravil v stanju akutnega poslabšanja. Zaradi navedene duševne motnje je udeleženčeva presoja realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje hudo motena, pri čemer udeleženec do svojega stanja nima uvida. Udeleženec bi brez odrejenega zdravljenja zaradi vpliva ugotovljene duševne motnje huje ogrozil zdravje drugih oseb ali njihovo življenje.
Izrek najstrožjega ukrepa je v izpodbijanem sklepu utemeljen na teži obdolžencu očitanih kaznivih dejanj, stopnji ogrožanja pravno zavarovanje dobrine, ki jo izvrševanje, višini predpisane kazni in subjektivnih okoliščinah obdolženčeve ponovitvene nevarnosti. Na tej podlagi je sodišče prve stopnje utemeljeno sklepalo, da je podana realna nevarnost, da bo obdolženec v primeru odprave pripora na prostosti ponavljal kazniva dejanja, kakršnih je utemeljeno osumljen v predmetni kazenski zadevi.
V predmetni zadevi pritožbeno sodišče še ni izdalo odločitve o pritožbi, zato je toženka pritožbo lahko umaknila in je pritožbeno sodišče ni obravnavalo po vsebini, temveč je le ugotovilo, da je bila umaknjena.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - plačilo za nadurno delo - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Ali je tožnik pred odpovedjo, ki je bila podana iz organizacijskega razloga, dejansko opravljal delo delovnega mesta strokovnjak za prodajo, na katerega se je nanašala reorganizacija, je bistveno za presojo, ali je odpoved zakonita, pri čemer se ne zahteva, kot je zmotno štelo sodišče prve stopnje, da delavec uveljavlja zahtevek za plačilo po dejanskem delu ali da izpodbija oziroma zaradi navideznosti uveljavlja ničnost sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Z daljšim opravljanjem drugega dela se namreč šteje, da je prišlo do dejanske spremembe oziroma sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi, čeprav ta ni bila v pisni obliki.
Tožnik je konkretno navedel število ur, ki jih je v posameznem mesecu opravil preko polnega delovnega časa, in predlagal dokaze. Toženka konkretizirano navedenim uram ni ugovarjala (niti ni predložila izpiska evidence prisotnosti razen za en mesec). Njene pritožbene navedbe, da ni bilo potreb po opravljanju tega dela oziroma da bi tožnik moral za vsako uro posebej dokazati, da je delo opravljal, so tako neupoštevne oziroma neutemeljene.
ZKP člen 148, 148/2, 148/4, 215, 215/6, 245, 276, 276/4.
izločitev dokazov - izročitev predmetov - zaseg predmeta - privilegij zoper samoobtožbo - preiskava vozila - pregled vozila - ogled vozila - skriti prostori prevoznih sredstev
Sodišče druge stopnje pritrjuje pritožnici, da se dejanski stan obravnavane zadeve razlikuje od zadeve, na katero se opira odločitev sodišča prve stopnje in o kateri je Vrhovno sodišče RS odločilo s sodbo I Ips 41786/2016 z dne 26. 11. 2020. V judicirani zadevi je osumljenec, preden mu je bil dan pravni pouk iz četrtega odstavka 148. člena ZKP, na poziv policije sam izročil zanj obremenilne predmete, medtem ko v obravnavani zadevi predmeti niso bili pridobljeni prostovoljno z izročitvijo osumljenca, temveč sta jih policista odkrila in zasegla med izvajanjem pregleda prevoznega sredstva in prtljage po drugem odstavku 148. člena ZKP. Vrhovno sodišče je v citirani sodbi tudi obrazložilo, da je akt izročitve predmeta podoben podajanju izjav ter se domet privilegija zoper samoobtožbo razteza tudi nanj. Kadar obdolženec voljno sodeluje in izroči predmet prostovoljno, mora biti pred tem ustrezno poučen, da takšna izročitev ne temelji na izrabljanju njegove nevednosti. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da v obravnavani zadevi zaseg predmetov ni bil posledica obdolženčeve volje ali ravnanja, zato policista, ki obdolžencu pred zasegom predmetov nista dala pravnega pouka po četrtem odstavku 148. člena ZKP, nista kršila določbe kazenskega postopka niti ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Pravilno je tudi stališče pritožnice, da predal naslona za roko (sprednjih ali zadnjih sedežev) ne predstavlja skritega prostora, za katerega bi policisti potrebovali odredbo za hišno preiskavo v skladu s šestim odstavkom 215. člena ZKP. Vrhovno sodišče se je z razmejitvijo med preiskavo vozila po šestem odstavku 215. člena ZKP, pregledom vozila po drugem odstavku 148. člena ZKP in ogledom vozila po 245. členu ZKP, že ukvarjalo. Povzeti je, da se pri preiskovalnem dejanju ogleda vozila po 245. členu ZKP z neposrednim opazovanjem odkrijejo, opišejo in zavarujejo sledovi in predmeti kaznivega dejanja oziroma se ugotovijo druga za kazenski postopek relevantna dejstva. V primeru, da policija pregleduje notranjost vozila in odpira predale v vozilu, ne gre zgolj za neposredno opazovanje, temveč za pregled vozila na podlagi drugega odstavka 148. člena ZKP, po katerem sme policija v okviru svojih pooblastil, opraviti pregled (s čutili vida, sluha, vonja in otipa) vseh prostorov prevoznega sredstva (in stvari v njem), razen tistih, ki so zaprti, torej skriti oziroma takšni, da je za njihovo pregledovanje potrebno uporabiti posebna tehnična sredstva ali metode (npr. razstavljanje, rezanje, lomljenje itd.). V slednjih primerih ne gre več za pregled, temveč za procesno dejanje preiskave vozila, ki pomeni globlji poseg v zasebnost posameznika in se zato sme opraviti le pod pogoji, ki jih določa zakon (šesti odstavek 215. člena ZKP).
vpis v zemljiško knjigo - pravnomočna sodba - klavzula pravnomočnosti - formalnost zemljiškoknjižnega postopka - razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti
Sodba, ki je v tej zadevi podlaga za vpis, je opremljena s klavzulo pravnomočnosti. Pri odločanju o dovolitvi vpisa se zemljiškoknjižno sodišče ne more spuščati v to, ali je ta klavzula pravilna ali ne.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00069383
ZDR-1 člen 142, 142/1, 154. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18, 18/5. ZNPPol člen 4.
odškodnina za neizkoriščen odmor - odmor med delovnim časom - delo policista - mejna kontrola
Če bi bil odmor zaradi prihoda vozila ali nekega izrednega dogodka (npr. kaznivega dejanja ali prekrška), do katerih je prihajalo redko, prekinjen, bi ga tožnica lahko koristila kasneje ali pa v več delih, saj intenzivnost prehajanja meje in s tem mejne kontrole (kot tudi ostalih del) ni bila takšna, da odmora ne bi mogla koristiti. Tega ji ni preprečevala niti naloga opazovanja in varovanja okolice.
ZDZdr člen 39, 39/1. URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3.
pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - zdravljenje na zaprtem oddelku psihiatrične klinike pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom - duševna bolezen - paranoidna shizofrenija - pravica do osebne svobode - pravica do prostovoljnega zdravljenja - pravica do varstva duševne integritete
Udeleženec huje ogroža svoje zdravje tudi s tem, da ne jemlje predpisanih antipsihotikov, nezdravljeni psihotični simptomi pa se kronificirajo, v možganih povzročijo nepovratne spremembe, ki lahko osebo invalidizirajo.
Prisilno zadržanje je potrebno zaradi ponovne uvedbe in prilagoditve ustrezne medikamentozne terapije, pri čemer je daljši čas potreben zaradi že kronificirane paranoidne shizofrenije.
ZDR-1 člen 156. ZObr člen 46, 97f, 98c, 98c/1. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 9, 9/1, 9/1-3, 9/2, 9/3. ZSPJS člen 3, 3/1.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - dodatek za nevarne naloge - vojak - misija - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Za presojo, da tožniku ni bil omogočen tedenski počitek, je ob pravilni uporabi materialnega prava bistveno, kaj je počel na dan, ko je zaveden kot prost, ali mu je bilo to ukazano oziroma ali je bilo to nujno, in koliko časa je trajala delovna naloga. Ne zadostuje splošna ugotovitev, da je tožnik kot poveljnik oddelka skrbel za oddelek, njegove naloge pa so zajemale tudi izvajanje rednih in izrednih nalog ter priprav na redne naloge in sestanke, da je moral biti tako podrejenim kot tudi nadrejenim vselej na razpolago in dosegljiv.
Če je tožnik na dneve, ko je toženka trdila, da je imel tedenski počitek, moral delati, je upravičen do plačila le za toliko ur dela, kot jih je v času predvidenega tedenskega počitka dodatno opravil, in ne avtomatično za 8 ur, kot je to, zaradi zmotne uporabe materialnega prava, štelo sodišče prve stopnje.
OZ člen 190, 190/1, 190/3, 193, 195. ZPSto-2 člen 41.
vračilo prejetih sredstev - sprememba pravnomočne sodne odločbe v revizijskem postopku - dobra vera - korist
Za poštenega prejemnika se šteje oseba, ki se glede na okoliščine primera ne zaveda in se tudi ne more zavedati, da je nekaj prejela brez pravne podlage, pri čemer informacija o vloženem pravnem sredstvu izključi dobro vero in prejemniku naloži breme, da prejete odškodnine oziroma plačila ne porabi na način, ki bi predstavljal dokončen odpad koristi.
Sodišče prve stopnje je toženki pravilno naložilo, da tožnici vrne celoten znesek, s katerim je še razpolagala dne 7. 2. 2022, ko je prejela obvestilo o dopuščeni reviziji, tj. 63.438,27 EUR. Dne 7. 2. 2020 je bila toženka v slabi veri in od takrat dalje velja vrnitveno načelo, zato je razlog za porabo zneska nepomemben.
Tožnica v pritožbi utemeljeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ker ni ugotavljalo, ali je toženka od zneskov, ki jih je porabila pred 7. 2. 2020, imela koristi, ki bi jih morala povrniti. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno ugotovilo, da 190. člena OZ uzakonja obogatitveno načelo, vendar je spregledalo, da čeprav ni potrebno vrniti v dobri veri porabljenih sredstev, pa je potrebno vrniti nadomestno korist, ki jo je od take porabe imel prejemnik sredstev.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - naloge skrbnika - postopek za postavitev pod skrbništvo in postopek za postavitev skrbnika
Ob že predstavljenih materialnopravnih izhodiščih je potrebno in pomembno, da so z nalogami skrbnika v sklepu jasno in določno opredeljene omejitve varovanca pri uveljavljanju njegovih pravic in varovanju njegovih koristi.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00069048
Zakon o kazenskem postopku (1948) člen 359, 359/3. ZIKS-1 člen 80, 81.
prestajanje zaporne kazni - predlog za prestajanje kazni v polodprtem oddelku - nalog za izvršitev zaporne kazni - premestitev obsojenca
Pred uveljavitvijo novele ZKP-N ni obstajala procesna pravna podlaga, da bi lahko sodišče odločilo o tem, v katerem oddelku bo obsojenec prestajal zaporno kazen, temveč je o tem v skladu z določbami ZIKS-1 lahko šele po začetku izvrševanja zaporne kazni odločal direktor zavoda oziroma generalni direktor. V skladu z določbo tretjega odstavka 359. člena ZKP-N pa lahko sodišče odloči o tem, v kakšnem oddelku ali zavodu bo obsojenec prestal zaporno kazen le v sodbi, ne pa tudi s posebnim sklepom.
Obsojenec predlog za prestajanje kazni zapora v polodprtem oddelku zavoda za prestajanje kazni lahko poda po prejemu naloga za izvršitev kazni zapora po sodbi. O premestitvi obsojenca v okviru istega zavoda in iz oddelka s strožjim režimom v oddelek s svobodnejšim režimom odloča direktor zavoda, o premestitvi iz enega v drug zavod ali oddelek drugega zavoda pa generalni direktor (80. in 81. člen ZIKS-1).
Glede na to, da so stroški toženca z ugovorom in odgovorom na tožbo nastali pred vložitvijo prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ne gre za stroške, ki bi bili kriti z brezplačno pravno pomočjo, zato ne pride v poštev uporaba 46. člena ZBPP o vračanju stroškov v proračun Republike Slovenije.
popolnost predloga za taksno oprostitev - zavrženje predloga - domneva resničnosti javne listine - vročitev poziva za dopolnitev vloge
Sodišče druge stopnje še dodaja, da institut taksne omilitve premoženjsko šibkim strankam omogoča dostop do pravnega varstva, pri čemer strankam nalaga določeno aktivnost glede vsebine predloga za taksno omilitev. V kolikor stranka dejansko zasleduje namen tega instituta, je pričakovano strankino ravnanje v skladu s pozivom sodišča. Opustitev ne izkazuje interesa, ki se zasleduje s predlogom in ob večkratnem ponavljanju takšnega ravnanja stranke lahko kaže tudi na zlorabo procesnih pravic. V primeru, ko sodišče zazna takšno ravnanje, ima možnost denarnega kaznovanja oziroma drugih ukrepov.
določitev višine preživnine za otroka - potrebe upravičenca - sposobnosti in zmožnosti preživninskega zavezanca - porazdelitev preživninskega bremena - obseg stikov - stroški nege otroka - znižano plačilo vrtca - odplačevanje stanovanjskega kredita
Določitev preživnine za mladoletnega otroka udeležencev postopka temelji na določbi 189. člena DZ, po kateri sodišče določi preživnino glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Pri določitvi preživnine gre za nekakšno pravo mero, ki ne bo ustvarila vrednostnega nesorazmerja in je hkrati ne bo porušila že vsaka novota v preživninskih potrebah upravičencev oziroma zmožnostih preživninskega zavezanca.
V zvezi z možnostmi za pridobitev oziroma pridobivanje dohodkov staršev je potrebno upoštevati možnosti za zaslužek v danem okolju, na drugi strani pa vse zavezančeve sposobnosti glede na njegovo izobrazbo ter zdravstveno stanje. Pri določanju višine preživnine je namreč dejanski zaslužek le eden izmed kriterijev za določitev oziroma za ugotovitev preživninske zmožnosti enega od staršev, bistveno namreč je, kakšne zmožnosti ima preživninski zavezanec in ali jih lahko realizira.
Pri ugotavljanju preživninske zmožnosti predlagateljice je potrebno upoštevati tudi stanovanjski kredit, ki ga predlagateljica odplačuje zaradi zadovoljevanja stanovanjskih potreb otroka, ter v večji meri dejstvo, da celotno breme varstva in vzgoje leži na predlagateljici, saj nasprotni udeleženec z otrokom nima stikov, zato za njegovo preživljanje v ničemer ne prispeva v naravi, kar pomeni, da mora biti zaradi tega denarni prispevek očeta sorazmerno višji. Po mnenju pritožbenega sodišča bi zato moral nasprotni udeleženec pokrivati vsaj 65 % ugotovljenih potreb preživninske upravičenke.
reparacijski zahtevek - neprerekano dejstvo - pogodba o delu (podjemna pogodba) - regres za letni dopust - višina denarnega povračila - delna sprememba izpodbijane sodbe
Toženka je pred sodiščem prve stopnje navedla, da je treba upoštevati plačila, ki jih delavec ne bi imel, če ne bi bilo nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, oziroma konkretno za tožnico, da dela po podjemni pogodbi v času delovnega razmerja pri toženki ni opravljala, kar kaže, da je treba plačila po tej pogodbi upoštevati. Navedb tožnica ni konkretizirano zanikala oziroma ni podala navedb, da bi delo po podjemni pogodbi opravljala tudi, če bi bila v delovnem razmerju pri toženki, oziroma da ga je opravljala že prej. Sodišče prve stopnje bi moralo dejstvo, da tožnica v času delovnega razmerja ni opravljala dela po podjemni pogodbi in ga zato ne bi, če ji delovno razmerje ne bi nezakonito prenehalo, šteti za priznano (drugi odstavek 214. člena ZPP).