DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00069383
ZDR-1 člen 142, 142/1, 154. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18, 18/5. ZNPPol člen 4.
odškodnina za neizkoriščen odmor - odmor med delovnim časom - delo policista - mejna kontrola
Če bi bil odmor zaradi prihoda vozila ali nekega izrednega dogodka (npr. kaznivega dejanja ali prekrška), do katerih je prihajalo redko, prekinjen, bi ga tožnica lahko koristila kasneje ali pa v več delih, saj intenzivnost prehajanja meje in s tem mejne kontrole (kot tudi ostalih del) ni bila takšna, da odmora ne bi mogla koristiti. Tega ji ni preprečevala niti naloga opazovanja in varovanja okolice.
Sklep z dne 29. 11. 2022 je bil 7. 12. 2022 dolžniku osebno vročen in sicer osebi, ki je bila pooblaščena za dvig. Sklep z dne 29. 11. 2022 je dejansko sklep o izvršbi, zoper katerega je v skladu s pravnim poukom in tretjim odstavkom 9. člena ZIZ treba vložiti ugovor v osmih dneh od vročitve sklepa sodišča prve stopnje, če ni v zakonu drugače določeno. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dolžnik vložil pritožbo (tako naslovljeno, sicer ugovor) 24. 1. 2023, kar pritožbeno ni sporno.
Uredba o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede (2008) člen 5, 5/1, 5/2. ZSPJS člen 24, 24/1, 24/3. ZObr člen 5, 5-12, 40, 40/8.
Vsak, ki vodi delo, ni avtomatično upravičen do položajnega dodatka. Skladno s prvim stavkom drugega odstavka 5. člena Uredbe o uvrstitvi bi tožniku položajni dodatek pripadal le, če bi vodil in organiziral delo notranje organizacijske enote, kar pa služba D. v vtoževanem obdobju ni bila.
UZITUL-A člen 22b, 22b/1, 22č, 22č/13. ZPSS člen 13, 13-3, 16, 22.
odškodnina - razlastitev delničarjev LB in KBM - sanacijska odločba Banke Slovenije - metoda izračuna podrejene terjatve - sodba presenečenja
Izpodbijana sodba tudi ni sodba presenečenja, saj je stališče VSRS bilo zavzeto že v letu 2014, Višje sodišče v Mariboru pa ga je ponovilo v zadnjih dveh razveljavitvenih sklepih, po pridobitvi četrtega izvedenskega mnenja in zavrnitvi predloga po novem izvedencu pa je bilo jasno, da se je sodišče prve stopnje odločilo slediti zadnjemu izvedenskemu mnenju.
ničnost kreditne pogodbe - kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - potrošniški kredit - valutno tveganje - pojasnilna dolžnost banke - kršitev pojasnilne dolžnosti - nepošten pogodbeni pogoj
Iz odločb Ustavnega sodišča izhaja, da pojasnilo potrošniku o vrstah kredita, ki jih banka odobrava, primerjalna predstavitev drugega kredita v EUR, opozorilo o možnostih bodočega (neugodnega) nihanja tečaja in tuje obrestne mere oziroma grafična predstavitev preteklih nihanj tečajnega razmerja, opozorilo na možnost spreminjanja mesečne anuitete in glavnice kredita v posledici valutnega tveganja, fiksni izračun bodočih obrokov na temelju aktualnega tečaja (da bi naredila izračune v primeru velikega zvišanja tečaja CHF toženka ne zatrjuje), da banka ni „reklamirala“ kredite v CHF, pogodbeno določilo o valutnem tveganju, čas za razmislek pred sklenitvijo kreditne pogodbe, možnost konverzije kredita v evrskega in opozorilo notarja na pravne posledice sklenjene pogodbe, ne zadoščajo za izpolnitev standarda pojasnilne dolžnosti, ki se zahteva od ponudnika posojil v tuji valuti.
Banka ima profesionalno vedenje in izkušnje, zato bi se morala zavedati nepredvidljivosti gibanja tečaja ter posledične tveganosti ponujenega bančnega produkta. Poznati bi morala lastnosti valute, v kateri je ponujala kredite, in kot finančnemu strokovnjaku bi ji moralo biti znano dejstvo, da je gospodarska kriza, ki povzroči močnejša nihanja tečajev valut v dolgoročnem obdobju, del običajne dinamike ekonomskega cikla.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00069292
DZ člen 141, 141/8. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
namestitev otroka v zavod - stiki otroka s staršem - posredni stiki - stiki prek pisem - postopek za ureditev stikov - nov predlog - ocena spremenjenih okoliščin - trditveno in dokazno breme predlagatelja - neizvedba predlaganih dokazov
Nasprotni udeleženec je samo mesec dni za tem, ko je bil njegov predlog za drugačno izvajanje stikov zavrnjen, vložil nov predlog za ureditev stikov. V novem predlogu niti ne pove, do kakšnih spremenjenih okoliščin naj bi prišlo v zadnjem mesecu, da bi bilo potrebno ponovno urejati stike med očetom in hčerko. Zato pogojev za novo, drugačno urejanje stikov ni.
DZ člen 254, 254/1, 262, 262/1, 264, 293. ZNP-1 člen 7, 23, 23/1.
podaljšanje roditeljske pravice - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - nov zakon - postopek za postavitev pod skrbništvo in postopek za postavitev skrbnika - razrešitev skrbnice - pogoji za razrešitev - razlogi za razrešitev - zloraba pravice - imenovanje novega skrbnika - postavitev skrbnika - naloge skrbnika - vsebina predloga - preiskovalno načelo
Natančno določen zahtevek ni obvezna sestavina predloga za vodenje nepravdnega postopka. Po prvem odstavku 23. člena ZNP-1 mora predlog vsebovati le opis razmerja oziroma stanje, o katerem naj sodišče odloči, dejstva, ki so pomembna za odločitev, dokaze za te navedbe, druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga, in identifikacijske podatke udeležencev. Predlog, ki ga je v tej zadevi vložil CSD, ima vse navedene sestavine. Materialno pravo mora sodišče poznati. Ko prejme predlog za ureditev razmerja v nepravdnem postopku, mora ugotoviti, katere pravne norme je treba uporabiti in katera so dejstva, ki jih mora v ta namen ugotoviti. Ker iz predloga izhaja, da nasprotna udeleženka ni sposobna sama skrbeti za svoje pravice in interese, sodišče lahko ugotavlja tudi dejstva, ki jih udeleženci niso navedli, in izvaja dokaze, čeprav jih udeleženci ne predlagajo (7. člen ZNP-1).
Institut podaljšanja roditeljske pravice je bil z uveljavitvijo DZ aprila 2019 odpravljen, nadomestil ga je institut postavitve odrasle osebe pod skrbništvo. V 293. členu DZ določa, da se za zakonske učinke pravnomočnih sodnih odločb o podaljšanju roditeljske pravice uporabljajo določbe DZ. Osebe, nad katerimi je bila po prej veljavnem zakonu o Zakonski zvezi in družinskih razmerjih staršem podaljšana roditeljska pravica, se skladno z novo ureditvijo postavijo pod skrbništvo, če so za to izpolnjeni pogoji iz DZ. Ti so določeni v prvem odstavku 262. člena DZ.
Ker je bila roditeljska pravica udeleženke podaljšana še po polnoletnosti nasprotne udeleženke, je treba udeleženko skladno s prehodno določbo 293. člena DZ šteti za skrbnico nasprotne udeleženke. Prvi odstavek 254. člena DZ pa centrom za socialno delo nalaga, da v primeru, ko ugotovitvijo, da je skrbnik pri opravljanju skrbniških obveznosti malomaren, ali da zlorablja svoje pravice, ali da s svojim delom ogroža varovančeve koristi, ali da bi bilo za varovanca koristneje, če bi imel drugega skrbnika, sodišču predlaga razrešitev dotedanjega in imenovanje novega skrbnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00068489
ZPSPP člen 1, 10, 26, 31, 32, 32/2. SZ-1E člen 52. SPZ člen 24, 92, 93. OZ člen 125, 599, 599/2, 609, 610, 618. ZPN člen 5, 5/1, 7. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 258, 258/2, 262, 286a, 286a/1, 286b, 286b/1.
varstvo lastninske pravice (lastninska tožba) - izpraznitev in izročitev nepremičnin - najem poslovnih prostorov - najemna pogodba - pogodba o leasingu - izbris gospodarske družbe iz sodnega registra po pravnomočno zaključenem stečajnem postopku - ex lege prenehanje pogodbenega razmerja - prenehanje najemne pogodbe - odpoved najemne pogodbe - varstvo najemnika - sprememba lastništva - pravica uporabe - zavrnitev dokaznega predloga - pomanjkljiva trditvena podlaga - prepozno grajanje kršitev postopka - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - odsotnost stranke kljub vročenemu vabilu na zaslišanje
Določba 31. člena ZPSPP sicer res varuje položaj najemnika pred nenadnim prenehanjem najemnega razmerja, vendar ne v vseh primerih - med drugim tudi ne tedaj, ko najemna pogodba preneha po samem zakonu (ex lege).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00070183
DZ člen 142, 159. ZNP-1 člen 100.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - namestitev otroka v rejniško družino - stiki otroka s sorodniki - postopek za izdajo začasne odredbe - dokazni standard verjetnosti - dokazna ocena - izvedensko mnenje - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Sodišče druge stopnje zato vse te pritožbene očitke zavrača, saj je sodišče v obeh sklepih odgovorilo na vse bistvene navedbe pritožnice v ugovoru ter odločitev o začasnih namestitvah mld. B. B., najprej v krizni center ter nato v rejniško družino, dovolj skrbno in natančno utemeljilo.
ZFPPIPP člen 172, 172/1, 176, 221j, 221j/10. ZPP člen 286, 286/3.
upniški predlog za začetek postopka prisilne poravnave - ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave - procesna legitimacija delničarja delniške družbe - izjava insolventnega dolžnika o ugovoru proti vodenju postopka prisilne poravnave - pogoj insolventnosti
V danem primeru dolžnik s predlagano prisilno poravnavo in s tem, da je insolventen sicer soglaša. Prav zato pa je v njegovem interesu, da se postopek prisilne poravnave, ki se vodi za izvedbo finančnega prestrukturiranja dolžnikovega podjema in med drugim zagotavlja, da se nadaljuje njegovo poslovanje (3. točka 136. člena ZFPPIPP), uspešno in čim hitreje izpelje. Glede na navedeno je dolžniku, ki se strinja s trditvijo predlagateljice postopka, da je insolventen, in s predlaganimi ukrepi finančnega prestrukturiranja, treba omogočiti sodelovanje v postopku odločanja o ugovoru delničarja dolžnika, ki trdi, da dolžnik ni insolventen.
Za vlogo, ki je pravnomočno zavržena, se šteje, kot da ni bila nikoli vložena.
Zmotno je stališče pritožnika, da tretji odstavek 176. člena ZFPPIPP omejuje pri navajanju novih dejstev in dokazov zgolj predlagatelja prisilne poravnave, medtem ko vlagatelj ugovora naj ne bi bil omejen, saj bi navedeno predstavljalo očitno kršitev predlagateljeve pravice do izjave.
Pravnega interesa pritožniku za ugotavljanje ničnosti poroštvenih in subrogracijskih terjatev ne bi bilo treba izkazovati, v kolikor bi to predstavljalo predhodno vprašanje za odločitev v zadevi. Prav ima tudi, da bi se sodišče prve stopnje s trditvami, da terjatve iz naslova poroštev in subrogracij ne obstajajo, moralo ukvarjati, v kolikor bi to bilo relevantno za odločitev o insolventnosti dolžnika. Ker pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je dolžnik insolventen tudi, če se ne upoštevajo terjatve iz poroštev in subrogracij, dejstvo, da se z obstojem teh terjatev ni ukvarjalo, ni vplivalo na pravilnost odločitve.
V kolikor bi vprašanje obstoja obveznosti iz naslova poroštev predstavljalo predhodno vprašanje za ugotovitev dolžnikove insolventnosti, pritožniku posebnega pravnega interesa za ugotavljanje ničnosti poroštev v tem postopku zaradi insolventnosti ne bi bilo treba izkazovati, ker že samo dejstvo, da bi navedeno vprašanje predstavljalo predhodno vprašanje, nadomešča predpostavko pravnega interesa. Sodišče prve stopnje pa je navedeno predpostavko zmotno povezalo s pravnim interesom za ugotovitveno tožbo v postopku, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Mariboru.
uboj - umor - poskus - zloraba zaupanja - umor na zahrbten način - pravna opredelitev
Za ugotovitev o storičevi zlorabi zaupanja oškodovanca kot večmesečnega sostanovalca ni treba vzpostaviti dodatnega, v vzpostavitev odnosa zaupanja in varnosti posebej in nadaljnjo usmerjanega zvijačnega ali pretkanega ravnanja storilca. Poleg objektivnega elementa zahrbtnosti, ki se kaže v zabadnju spečega oškodovaca, je subjektivni element izkazan z naklepno zlorabo zaupanja oškodovanca, ki izhaja iz življenjske skupnosti med njima.
predlog za obnovo postopka - pravnomočna kazenska sodba - nestrinjanje z dokazno oceno - neupošteven obnovitveni razlog - prekluzivni rok za vložitev - prepozen predlog za obnovo postopka
Nestrinjanje s sprejeto dokazno oceno in odpravljanje morebitnih hib dokaznega postopka ali/in dokazne ocene ne predstavlja razloga, ki bi omogočal obnovo postopka.
zavrženje pritožbe - nezadostno število izvodov pritožbe
Tožena stranka ugotovitev iz izpodbijanega sklepa, da 9. 12. 2022 podane pritožbe ni vložila v zadostnem številu izvodov in da kljub pozivu sodišča prve stopnje ni predložila dodatnega izvoda pritožbe, pritožbeno ne izpodbija. Zaključek sodišča prve stopnje, da se pritožba, vložena 9. 12. 2022, v skladu s šestim odstavkom 108. člena ZPP zavrže, je zato pravilen.
predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist
Za sprejem izpodbijane procesne odločitve o zavrženju so pomembne zgolj ugotovitve o dovoljenosti storilčevega predloga glede na višino izrečene globe, zato so za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa neupoštevne pritožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje svoje slabo premoženjsko stanje.
hitri postopek o prekršku - uporaba mobilnega telefona med vožnjo - dopustni pritožbeni razlog
Storilec izpodbija odločitev sodišča prve stopnje zato, ker se ne strinja, da je uporabljal telefon med vožnjo. S takimi navedbami storilec povsem jasno napada verodostojnost izpovedb zaslišanih prič, s tem pa dokazno oceno, ki je del ugotovljenega dejanskega stanja, to pa glede na določbo drugega odstavka 66. člena ZP-1 ni dovoljen pritožbeni razlog.
hitri postopek o prekršku - zahteva za sodno varstvo - odločanje o zahtevi za sodno varstvo
Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče po sprejeti dokazni oceni zaključilo, da je storilec storil obravnavani prekršek z direktnim naklepom ter da je prekrškovni organ vsa odločilna dejstva ugotovil zanesljivo in celovito. Pritožba vsled navedenemu utemeljeno izpostavlja, da medtem ko iz izreka izpodbijane sodbe izhaja, da se ZSV delno ugodi, iz obrazložitve izhaja, da so trditve v ZSV neutemeljene.
preklic odložitve - preizkusna doba - hujši prekršek - prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja
Pritožba neutemeljeno zatrjuje, da bi sodišče moralo v predmetni zadevi presojati, ali gre za hujši prekršek ali ne. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, definicijo hujšega prekrška podaja drugi odstavek 23. člena ZP-1, in sicer je hujši prekršek vsak prekršek, za katerega je bila storilcu izrečena stranska sankcija 3 kazenskih točk (KT).
ZKP člen 18, 18/2, 39, 39/2, 39/2-2, 83, 83/1, 128, 128/9, 148, 148/4. URS člen 23.
izločitev dokazov - uradni zaznamek o izjavi osumljenca - psihološka okužba - pravica do nepristranskega sojenja - kopije listin
Neizločitev reprodukcij vsebine izjave osumljenca, preden je bil poučen po četrtem odstavku 148. člena ZKP, iz procesnega gradiva, lahko pomeni obid namena prvega odstavka 83. člena ZKP in vodi v t.i. psihološko okužbo člana razpravljajočega senata.
dovoljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje - predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - zamuda roka
Ker je ob smiselni uporabi prvega odstavka 89. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), na katerem temelji izpodbijana odločitev v zvezi z vrnitvijo v prejšnje stanje, sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje v predmetnem postopku dopusten le v primeru zamude roka za pritožbo, je potrditi tudi nadaljnji zaključek izpodbijanega sklepa, da je bil predlog zagovornice storilke za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z zamudo roka za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja nedopusten.
hitri postopek o prekršku - zahteva za sodno varstvo - rok za vložitev zahteve za sodno varstvo - vročanje v varen elektronski predal - vročanje po pooblaščencu za vročitve - davčni organ - prekrškovni organ
1. Pritožba se neutemeljeno zavzema za zaključek, da je PN, ki ga FURS kot prekrškovni organ izda v zvezi s prekrški, ki se ne nanašajo na davčne obveznosti, pravilno vročen, če je vročen skladno z določbo 85.a člena ZDavP-2. Tudi pritožbeno izpostavljen 58. člen ZP-11 napotuje na uporabo ZUP, saj kot je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, določba 85.a člena ZDavP-2 ureja vročanje dokumentov le davčnim zavezancem, zato pritožba nepravilno zaključuje, da je ZDavP-2 drug zakon, ki ga je v tem primeru glede na dikcijo določbe prvega odstavka 58. člena ZP-1 potrebno uporabiti v konkretnem primeru.
2. Lahko pa bi vročanje preko informacijskega sistema e-davki bilo skladno z določbami o vročanju ZUP, saj vročanje preko informacijskega sistema v varen elektronski predal ter vročanje po pooblaščencu za vročitve urejajo tudi določbe 86., 86.a in 89. člena ZUP. Ker pa iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja zgolj, da je vročanje nepravilno že zato, ker je bilo vročeno preko sistema e-davki, o odločilnih dejstvih, ki izhajajo iz relevantne pravne podlage ZUP, izpodbijana sodba nima razlogov.
3. Zgolj dejstvo, da je prekrškovni organ odločbo o prekršku vročal preko sistema e-davki ne pomeni, da je odločba nepravilno vročena, saj omenjeni informacijski sistem omogoča tudi vročanje drugih, ne zgolj davčnih dokumentov s strani FURS-a. Zato so odločilna dejstva, ki opredeljujejo zakonitost vročanja preko sistema e-davki, vezana na okoliščine, predpisane v določbah 83. - 89. člena ZUP in brez ugotovitve obstoja ali neobstoja teh okoliščin o zakonitosti vročanja prekrškovnega organa v predmetni zadevi ni mogoče zaključiti.