spor majhne vrednosti - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog
Tožena stranka v pritožbi nasprotuje dejanskim ugotovitvam sodbe o višini dolga in ponovno prilaga dokazila o plačilih ter izpis dobroimetja, podan s strani tožeče stranke. S tem tožena stranka uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki v sporih majhne vrednosti ni dovoljen.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7/1. ZPP člen 206, 206/2.
ugovor pristojnosti slovenskega sodišča - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis) - posebna pristojnost - oprava storitev - kraj izpolnitve - predlog za prekinitev postopka - predmet pravdnega postopka
Ker gre za storitve, ki so bile opravljene na letališču, pritožnica neutemeljeno trdi, da se je že v odgovoru na tožbo sklicevala na to, da niso izpolnjeni pogoji iz 7. člena Uredbe EU št. 1215/2012.
stroški postopka - potrebni pravdni stroški - nadomestna sodba - končni uspeh pravdnih strank v pravdnem postopku
Zaradi pritožbe tožene stranke se tožbeni uspeh pravdnih strank ni v ničemer spremenil (njen pritožbeni uspeh je le navidezen), saj je tudi po nadomestni sodbi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ostal v celoti v veljavi. To pomeni, da je tožeča stranka v tem sporu v celoti uspela. Na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP je zato upravičena do stroškov, ki jih je imela s postopkom pred sodiščem prve stopnje, tožena stranka pa krije sama svoje stroške postopka.
povrnitev nepremoženjske škode - nesreča pri delu - višina odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - skaženost - primarni in sekundarni strah - soprispevek delavca k škodnemu dogodku - amputacija prsta - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine
Ko sodišče odloča o višini odškodnine, mora upoštevati objektivni in subjektivni pristop. Navedeno pomeni, da presodi odškodnino v višini, ki je bila v sodnih postopkih odmerjena v podobnih primerih (načelo objektivizacije), pri tem pa upošteva konkreten primer in konkretnega oškodovanca (načelo individualizacije). Da sodišče odškodnino na takšen način lahko odmeri, mora konkretni primer primerjati z lažjimi, podobnimi in hujšimi primeri.
ZPP člen 146, 394, 394-2, 396, 396/1, 396/1-2. Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 14.
predlog za obnovo postopka - pravočasnost predloga za obnovo postopka - vročanje sodnih pisanj v prevodu - zavrnitev sprejema pisanja - pooblaščenec za sprejem pisanj - vročanje sodnih pisanj v tujini
Če je sodišče sledilo določbam Uredbe 1393/2007 in pisanja poskušalo vročati toženi stranki neposredno (pri čemer se je tožena stranka na predhodno vročena sodna pisanja tudi odzivala - z zavrnitvijo pisanj v slovenskem jeziku, z zavrnitvijo prevedenega pisanja), v skladu z neposredno uporabljivim aktom evropskega prava, s tem ni ravnalo v nasprotju s pravnimi pravili, ker toženi stranki ni postavilo pooblaščenca za sprejem pisanj.
sklep o stroških postopka - povrnitev pravdnih stroškov - izpolnitev tožbenega zahtevka med pravdnim postopkom - umik tožbe po izpolnitvi zahtevka - dolžnost povrnitve pravdnih stroškov - upravičenost do brezplačne pravne pomoči
Tožnik je umaknil tožbo po izpolnitvi zahtevka, pri čemer je v izjavi o umiku tožbe uveljavljal zahtevek za povrnitev pravdnih stroškov. O tem zahtevku je prvo sodišče lahko odločilo brez obravnave (prvi odstavek 163. člena ZPP) in ni bilo dolžno zaslišati strank.
Upravnemu organu je pridržan le katastrski vpis, vse drugo (izvedba parcelacije, zagotovitev ustrezne strokovne podlage za izvedbo vpisa in presoja morebitnih ugovorov udeležencev zoper tako strokovno podlago) pa je v pristojnosti sodišča.
V skladu s prvim odstavkom 6. člena ZOPOKD je pravna oseba, ki je v stečaju, lahko kazensko odgovorna ne glede na to, ali je bilo kaznivo dejanje storjeno pred uvedbo stečajnega postopka ali med njim, vendar se ji ne izreče kazen, temveč le odvzem premoženjske koristi in varnostni ukrep odvzema predmetov.
Trditev, da dejanje ni kaznivo dejanje, če v njegovem opisu ni vključena označba dopolnilne norme, ni skladna z ustaljeno sodno prakso. Drugače je le v primeru, ko dopolnilna norma nadomešča tudi del opisa dejanja kot dogodka v stvarnosti, ko mora biti jasno označeno, katera je ta dopolnilna norma, saj spreminjanje njene označbe lahko že pomeni spreminjanje opisa konkretnega dejanja iz obtožbe.
Prvostopno sodišče do konca glavne obravnave ni odločilo o dokaznih predlogih in tudi ni ne v zapisniku o glavni obravnavi ne v sodbi obrazložilo svoje odločitve o tem, da jih ne bo izvedlo. Na tak način je sodišče kršilo določbo sedmega odstavka 364. člena ZKP, po kateri mora sodišče v obrazložitvi sodbe navesti tudi, iz katerih razlogov ni ugodilo posameznim predlogom strank.
Res je bil dokazni predlog podan še preden se je glavna obravnava znova pričela, ko se sicer šteje, kot da prejšnje glavne obravnave ni bilo, vendar v določbah kazenskega postopka za zagovornika ni predpisana dolžnost, da bi v takšni situaciji moral vsakič znova podati iste dokazne predloge. Ni dopustno vzpostaviti domneve, da se je zagovornik odrekel predlaganim ali celo že sprejetim dokaznim predlogom, če jih po ponovnem začetku glavne obravnave ne ponovi ali izjavi, da vztraja pri že podanih dokaznih predlogih.
motenje posesti - vzpostavitev prejšnjega stanja - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - verbalno motenje posesti - pravočasnost tožbe zaradi motenja posesti - nadaljevano motilno dejanje
Bistven kriterij za presojo obstoja nadaljevanega motilnega ravnanja je, ali to ravnanje poteka nepretrgoma daljše časovno obdobje, pri čemer prvotno stanje v vmesnem času ni bilo ponovno vzpostavljeno.
Glede tožbenega zahtevka v delu, ki se nanaša na verbalno in fizično motenje, tožnika nista izkazala, da sta zaradi zatrjevanega ravnanja drugega toženca opustila izvrševanje posesti oziroma da bi bilo iz tega razloga izvrševanje posesti oteženo. Zato je zavrnitev zahtevka tudi v tem delu pravilna.
krivdno povzročeni stroški kazenskega postopka - stroški za vročanje pisanj
Iz podatkov kazenskega spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje obdolženemu neuspešno skušalo vročiti vabilo na predobravnavni narok za dne 15. 9. 2021, na naslov B..., P., saj obdolženi sodnega pisanja ni dvignil, prav tako pa je bila neuspešna vročitev po sodnem kurirju.
CESTE IN CESTNI PROMET - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OKOLJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - VODE - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00051463
ZV-1 člen 1. ZZelP člen 11, 11a. ZZK-1 člen 8, 8/2. SPZ člen 10. ZGO-1 člen 23, 23/1, 23/3. OZ člen 10, 171, 171/1, 179.
škodni dogodek - denarna odškodnina - soprispevek oškodovanca - prevzem rizika za nastalo škodo - pravična denarna odškodnina - kolesarjenje - cesta kot nevarna stvar - javno dobro - vodotok - železniški promet - ugovor pasivne legitimacije - družba za upravljanje - izpolnjeni pogoji za vpis - koncesija za gospodarsko javno službo - poseg na vodnem in priobalnem zemljišču - vpis v zemljiško knjigo
Ker do odvzema statusa grajenega javnega dobra železniške infrastrukture v času škodnega dogodka ni prišlo je bila druga toženka tista, ki je bila dolžna predlagati spremembo vpisa v zemljiški knjigi.
Pri določitvi soprispevka tožnika k škodnemu dogodku so pomembne naslednje okoliščine, da je sonce sijalo proti tožniku, da bi tožnik ob skrbnejši vožnji lahko opazil spremembo obdelane poti, da se kolesarjenje odvija po makadamski poti, da je do škodnega dogodka prišlo pri rekreativnem kolesarjenju, kjer vsak udeleženec prevzema določene rizike, ki so sestavni del te športne panoge. Glede na te okoliščine bi moral tožnik ravnati bolj skrbno, kar pomeni, da bi moral biti bolj previden pri vožnji.
Dedna izjava je izrecna, enostranska, strogo formalna in nepreklicna izjava volje o sprejemu dediščine (pozitivna dedna izjava) ali odpovedi od dediščine (negativna dedna izjava). Z negativno dedno izjavo dedič domnevo, da dediščino sprejema, ovrže. Očitek negativne dedne izjave je v tem, da se šteje, da dedič, ki jo je podal in njegovi potomci (razen, če jo je podal le v svojem imenu), sploh ni postal dedič (133. člen ZD).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL00051711
ZPP člen 224, 224/1. ZDKG člen 7, 7/1, 7/1-1. ZD člen 133, 133/1, 133/4, 136, 136/1, 136/2, 138, 138/1.
odpoved dedovanju - odpoved dedovanju v korist sodediča - izpodbijanje izjave o odpovedi dedovanja - preklic izjave o odpovedi dediščini - dedovanje kmetijskega zemljišča - določitev prevzemnika zaščitene kmetije - namen obdelovanja kmetije - izjava o odstopu dednega deleža v korist sodediča - nepreklicnost izjave o odpovedi dediščini - odpoved pravici uveljavljati nujni dedni delež - zapisnik o naroku za glavno obravnavo - zapisnik kot javna listina
Zapisnik o naroku glavne oziroma zapuščinske obravnave je javna listina.
Pritožnica sicer navaja, da je na vprašanje odgovorila, da se deležu ne odpove, ampak ga da v upravljanje mami do smrti (iz česar naj bi izhajalo, da nujni delež zahteva, zaradi potreb kmetije pa bo dala v primeru dedovanja zemljišča, le -tega v uporabo (najem) svoji mami do njene smrti), vendar odstop deleža v upravljanje do smrti ni v skladu z določbami ZDKG. Zaščiteno kmetijo v lasti enega lastnika namreč v skladu s 7. členom ZDKG primarno deduje tisti zakoniti dedič po splošnih predpisih o dedovanju, ki ima namen obdelovati kmetijsko zemljišče in ga sporazumno izberejo vsi dediči. Sprejem deleža in njegov odstop sporazumno izbranemu dediču v upravljanje do smrti ni mogoč.
Toženka je v ugovoru, ki je edina vloga, katero je vložila med postopkom pred sodiščem prve stopnje, pavšalno navedla, da je predlog za izvršbo neutemeljen in ni skladu z dejanskim stanjem odprtih terjatev. K tem navedbam je predlagala dokaz z zaslišanjem svojega direktorja in direktorice projektov. Teh dokazov sodišče prve stopnje ni izvedlo. Ravnalo je pravilno. Zatrjevane postopkovne kršitve bi sodišče prve stopnje (morda) zagrešilo le, če bi zavrnilo dokaz k navedbam, s katerimi bi toženka konkretizirano oporekala tožbenemu zahtevku.
Glede na zastaranje kazenskega pregona zoper obdolžena D.G. in L.K., kazenski pregon zaradi kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po prvem odstavku 196. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1, ni več dopusten. Zato je pritožbeno sodišče ob ugoditvi pritožbi zagovornika obdolžene L.K., za obdolženega D.G. pa po uradni dolžnosti, skladno z določilom člena 387 ZKP, po 4. točki 357. člena ZKP zavrnilo obtožbo, tako kot izhaja iz izreka te sodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00054818
OZ člen 6, 239, 239/2, 619, 731.
podjemna pogodba - hramba - shranjevalna pogodba - popravilo avtomobila - skrbnost dobrega gospodarjenja - pogodbeno razmerje - vsebina pogodbe - uničenje stvari - požar - odgovornost za uničenje stvari - poslovna odškodninska odgovornost - kršitev pogodbene obveznosti - vzrok za požar - skrbno ravnanje - preprečitev nastanka škode
Stranki sta sklenili podjemno pogodbo za tapeciranje notranjosti avtomobila. Plačilo podjema obsega tudi hrambo v podjem predane stvari, če ni drugače dogovorjeno. Gre za odplačno shranjevalno pogodbo.
Hramba stvari, ki jo je tožnik kot naročnik tožencu kot podjemniku izročil zaradi popravila (obnove), je sestavni del podjemnikove obveznosti popraviti stvar (619. člen OZ), plačilo za hrambo je obseženo s plačilom za popravilo stvari, za podjemnikovo obveznost shranjevanja pa je treba uporabiti pravila o odplačni hrambi (konkretno prvi odstavek 731. člena OZ, po katerem je bil toženec avtomobil dolžan hraniti kot dober gospodarstvenik).
Poslovna (pogodbena) odškodninska odgovornost je odgovornost dolžnika, ki krši obveznost opraviti izpolnitveno ravnanje, ki se ga je s pogodbo zavezal opraviti (drugi odstavek 239. člena OZ). Tožnik uveljavlja povrnitev škode, povzročene zaradi kršitve (odplačne) podjemne pogodbe, katere sestavni del je bila torej tudi hramba avtomobila pri tožencu.
Toženčeva odškodninska odgovornost ni podana, saj svojih obveznosti iz shranjevalne pogodbe ni kršil. Avtomobil je hranil na primernem (dogovorjenem) mestu, požara ni povzročil (vzrok za nastalo škodo ne izvira iz njegove oblastvene sfere), potrebno skrbnost oziroma prizadevanje pa je pokazal tudi pri poskusu reševanja avtomobila (preprečevanja nastanka škode).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00052289
ZIZ člen 23, 41. ZVPot člen 27a, 27a/2. ZPP člen 286.
spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - stroški upravljanja in obratovanja - upravljanje večstanovanjske stavbe - verodostojna listina - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo v elektronski obliki
Tudi če bi sodišče prve stopnje pri odločitvi upoštevalo prepozno predložene dokaze (cenik in opomine), bi s tem storilo le relativno kršitev iz 286. člena v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP, ki ni dopusten pritožbeni razlog.
KZ člen 79, 80, 80/1, 80/2, 83. KZ-1 člen 375. ZKP člen 378, 378/4.
postopek proti mladoletnikom - vzgojni ukrepi - izrek vzgojnega ukrepa - oddaja v prevzgojni dom - oddaja v vzgojni zavod - izbira vzgojnega ukrepa - sprememba odločbe o vzgojnem ukrepu
Določba 83. člena KZ resda predvideva možnost spremembe odločbe o vzgojnih ukrepih in nadomestitve prvotno izrečenega ukrepa z drugim ukrepom, kar pa še ne pomeni, da bi se moral mladoletniku v vsakem primeru najprej izreči vzgojni ukrep oddaje v zavod, ki bi se šele v primeru, če ne bi bil uspešen, nadomestil z ukrepom oddaje v prevzgojni dom.
Glede na ugotovljene težave in potrebe mladoletnika, njegovo dosedanje življenje in osebnostne lastnosti, o čemer so podrobno izpovedale priče in sodni izvedenec, pa tudi ob dejstvu, da ob že izrečenem ukrepu nadzorstva organa socialnega varstva ni pokazal sodelovanja, je sodišče prve stopnje utemeljeno presodilo, da se bo le z oddajo v prevzgojni dom lahko zagotovila mladoletnikova pravilna vzgoja. Ob tem se je sodišče prve stopnje izrecno opredelilo tudi do možnosti drugačnega zavodskega ukrepa in obrazložilo, da oddaja v vzgojni zavod za mladoletnika ne bi bila ustrezna, saj lahko zavod kadarkoli zapusti.
spor o lastništvu - skupni prostori v večstanovanjski hiši - lastništvo prostorov - pravna podlaga za pridobitev lastninske pravice - skupni deli, ki služijo več večstanovanjskim stavbam - sklepčnost tožbe - trditvena podlaga - neprerekanje nasprotnih navedb - zaupanje v zemljiško knjigo - pravni promet - razpolaganje s predmetom, ki ni v pravnem prometu - dobra vera kupca - prenos lastninske pravice - načelo nemo plus iuris transferre potest quam ipse habet - status stanovanjskih prostorov - namen uporabe - izbris hipotek - nesklepčnost zahtevka - pasivna legitimacija - hipotekarni upnik
Vprašanje dobre vere ni pomembno, ker gre za stvar, ki ni v (samostojnem) pravnem prometu, razpolaganje s tako stvarjo s samostojnim pravnim poslom je nično in take ničnosti ni mogoče sanirati z dobro vero in/ali priposestvovanjem.
Nihče ne more na drugega prenesti več pravic, kot jih sam ima.
Stavbi služijo tudi prostori, ki niso nujno, neobhodno potrebni za njeno obratovanje. Prostori za hišne svete, delavnice (za hišnika oz. druge osebe, ki kaj popravljajo v bloku) ter dvorana s pomožnimi prostori (za zbore stanovalcev, proslave ipd.) so tipični prostori, ki sicer niso nujni, so pa koristni (torej služijo) večstanovanjski stavbi in so jih v preteklosti v stanovanjskih blokih tudi večkrat načrtovali.
Tožniki so pridobili lastninsko pravico na skupnih delih (prostorih) skupaj s stanovanji. Četudi teh prostorov 20 in več let niso uporabljali, to samo po sebi ni moglo pripeljati do izgube lastninske pravice; enako velja, da zgolj dolgoletna uporaba s strani prve toženke tej ni mogla prinesti lastninske pravice.
Tožniki zahtevajo z drugim delom zahtevka izbris hipotek, torej stvarnih pravic. Tak zahtevek je mogoče (potrebno) uperiti (tudi) zoper imetnike stvarne pravice, torej hipotekarne upnike.
spor o stvarni pristojnosti - stvarna pristojnost okrajnega sodišča - namerna povzročitev škode - kraj povzročitve škode - odgovornost delavca - odgovornost delodajalca - denarna obveznost - načelo dispozitivnosti
Tožnik ne zahteva solidarnega plačila. Zakon mu sicer daje možnost, da bi lahko zahteval solidarno plačilo, vendar ga v konkretnem primeru ni zahteval, kar je v skladu z načelom dispozitivnosti. Torej gre v obravnavanem primeru za dva zahtevka po 15.160 EUR, kar je v pristojnosti okrajnih sodišč.