Tožeča stranka od toženca (vodje horizontalne signalizacije) vtožuje škodo, ki naj bi jo toženec povzročil, ker si je „izmislil“ gradbišče in fiktivno prikazoval stroške gradbišča, izstavljal dobavnice in podpisoval račune, ki jih je plačala tožeča stranka in s tem tožeči stranki povzročil škodo. Ker ni podana vzročna zveza med škodo, ki jo tožeča stranka zatrjuje na podlagi plačanih računov, in dobavnicami, ki so bile podpisane več kot šest mesecev po plačilu računov, tožbeni zahtevek ni utemeljen.
delna invalidska pokojnina – nadomestilo za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu – odškodninska odgovornost zavoda
Za odškodninsko odgovornost tožene stranke (zavoda) bi moralo biti ravnanje pri njej zaposlenih delavcev takšno, da bi iz njega izhajal namen izigranja z zakonom določene pravice na način, ki bi hkrati kazal na očitno ravnanje proti pravilom procesnega prava. Ravnanje tožene stranke bi moralo biti samovoljno oziroma arbitrarno, takšno, da bi brez razlogov odstopalo od običajne metode dela in potrebne skrbnosti. Okoliščine primera bi morale jasno kazati, da je toženec kot nosilec in izvajalec javnih pooblastil pri izvajanju te funkcije odstopil od potrebne skrbnosti do te mere, da bi ravnanje štelo za protipravno v smislu standarda, izoblikovanega v ustaljeni sodni praksi, za odškodninsko odgovornost iz naslova civilnega delikta. Napačna odločitev tožene stranke (v predsodnem postopku je prišlo do ustavitve izplačevanja nadomestila za čas čakanja na zaposlitev, v sodnem postopku sta bila takšna posamična upravna akta odpravljena) sama po sebi še ne pomeni krivdnega ravnanja njenih delavcev v smislu protipravnosti kot pogoja za obstoj odškodninske odgovornosti.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – direktor – razrešitev – gospodarski spor
Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen na delovnem mestu „predsednik uprave“. S sklepom nadzornega sveta tožene stranke je bil razrešen s funkcije. Tožena stranka ga je odjavila iz zavarovanj, ne da bi mu pred tem v postopku, določenem za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi nesposobnosti, podala odpoved. Sodišče prve stopnje je nepravilno štelo, da odločitev v gospodarskem sporu za ta individualni delovni spor predstavlja predhodno vprašanje v smislu 13. člena ZPP, zaradi česar je prekinilo postopek do odločitve v gospodarskem sporu. Navedeni člen v prvem odstavku določa, da lahko sodišče, kadar je njegova odločba odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje), pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ, samo reši to vprašanje, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno. Eventualna meritorna odločitev sodišča v gospodarskem sporu se bo namreč nanašala na korporativnopravni status tožnika pri toženi stranki, ki pa zaradi tožnikove funkcije poslovodnega organa v nobenem primeru ne bo vplivala na odločitev delovnega sodišča v sporu zaradi ugotovitve nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja (glede na tretji člen pogodbe o zaposlitvi prenehanje delovnega razmerja ni vezano na razlog in zakonitost razrešitve).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – delodajalec – zakoniti zastopnik – oblika in vsebina odpovedi
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni nezakonita zato, ker na njej ni podpisa zakonitega zastopnika tožene stranke. Iz sklepa o odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je jasno razvidna oseba, ki podaja odpoved, in sicer zakoniti zastopnik tožene stranke, pa tudi volja tožene stranke kot delodajalca, da pogodbo o zaposlitvi redno odpove. Zgolj dejstvo, da na pisnem odpravku odpovedi, ki ga je tožnik prejel iz rok zakonitega zastopnika tožene stranke, ni podpisa zakonitega zastopnika, ne pomeni, da v zvezi z odpovedjo ni upoštevana pisna oblika, ki je predpisana v 87. členu ZDR-1.
spor majhne vrednosti – sprememba tožbe – nasprotovanje spremembi tožbe – pogoji za dopustitev spremembe kljub nasprotovanju – načelo ekonomičnosti
Med določbami ZPP, ki veljajo za spore majhne vrednosti, ni posebnega pravila o spremembi tožbe. To pomeni, in slednje je enotno sprejeto v sodni praksi in teoriji, da je tudi v sporu majhne vrednosti sprememba tožbe dopustna.
Sodišče prve stopnje je presodilo, da ni smotrno, da se sprememba tožbe dopusti, ker bi to pomenilo nedovoljeno širjenje trditvene podlage tožeče stranke in izigravanje institutov, ki so v sporih majhne vrednosti namenjeni zagotavljanju ekonomičnosti in pospešitve postopka. To niso kriteriji za oceno smotrnosti v smislu prvega odstavka 185. člena ZPP, oziroma ne morejo biti razlog, da se sprememba tožbe ne dopusti.
Načelo ekonomičnosti konkretnega postopka (spora majhne vrednosti) ne more povsem prevladati nad splošnim načelom ekonomičnosti, ki zahteva, da se, kadar je to mogoče, izkoristi že zbrano procesno gradivo in se dokončno reši spor.
sodna rehabilitacija – razlogi za izbris sodbe iz kazenske evidence – izvršitev zaporne kazni z delom v splošno korist
Obsojenec v pritožbi ponavlja okoliščine, ki so ga prizadele zaradi obsodbe, izbris katere je predlagal, vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre za okoliščine, ki se povprečno kažejo pri storilcih kaznivih dejanj enake narave in nimajo takega pomena, da pri obsojencu opravičujejo izbris v krajšem času kot pri drugih.
V 3. točki 316. člena OZ je določeno, da terjatev, nastala z namerno povzročitvijo škode, ne more prenehati s pobotom. To velja za primer, če tožeča stranka uveljavlja terjatev, ki je nastala z namerno povzročeno škodo in če nasprotna stranka v pobot uveljavlja neko drugo terjatev. Ne velja pa to v obravnavanem primeru, ko je družba A. d. d. (tretja oseba) svojo terjatev, nastalo z namerno povzročitvijo škode, v znesku 64.980,00 EUR pobotala s terjatvijo tožeče stranke v enakem znesku. Zaradi pobota je odškodninska terjatev družbe A. v razmerju do tožeče stranke prenehala, istočasno pa je bilo premoženje tožeče stranke zmanjšano za njeno terjatev v enaki višini. Takšen pobot temelji na pogodbi o prenosu določenih opravil, v kateri se je tožeča stranka zavezala kriti eventualno škodo v primeru njenega nastanka, kot plačilo (škode) pa je veljal tudi pobot (kompenzacija). Z opisanim pobotanjem je nastal enak položaj, kot da bi tožeča stranka (delodajalec) oškodovani tretji osebi plačala celotno škodo v znesku 64.980,00 EUR.
Toženka je s tem, ko je izdajala in popravljala dvojne blagajniške prejemke in odvajala manj gotovine na banko, kot jo je prejela, prikazovala pa, kot da je gotovina na poti, ravnala protipravno in naklepno. Dokazan je tudi obstoj vzročne zveze med toženkinim protipravnim ravnanjem in nastalo škodo v obliki blagajniškega manka. Na podlagi izračuna izvedenke je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da premoženjska škoda znaša 64.980,00 EUR.
ZPIZ-2 člen 53, 392, 392/1, 427. ZPIZ-1 člen 110, 110/1, 110/3, 110/6, 110/7.
vdovska pokojnina - pogoj starosti
Tožnica, ki je ob smrti moža dopolnila 30 let, v času prenehanja pravice do družinske pokojnine zadnjemu otroku pa 46 let starosti, ne izpolnjuje pogoja starosti za priznanje pravice do vdovske pokojnine. Dopolniti bi morala starost 53, oziroma 48 let starosti, da bi jo pridobila pri 53 letih.
Sodišče prve stopnje ni izvedlo predlaganega dokaza z zaslišanjem sodno medicinske izvedenke, zato je podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Načeloma je invalidnost dejansko mogoče ugotavljati šele po zaključenem zdravljenju. Po splošnem delu definicije iz 1. odst. 63. člena ZPIZ-2 je namreč invalidnost podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene v skladu z zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oz. ohranitev delovnega mesta ali poklicno napredovanje. Vendar pravne opredelitve, nanašajoče se na zaključeno zdravljenje, pri ocenjevanju invalidnosti ni mogoče enačiti s čisto medicinsko kategorijo zaključenosti, ki je lahko v posameznih primerih tudi doživljenjska.
S splošnim delom definicije iz 1. odst. 63. člena ZPIZ-2 ugotavljanje invalidnosti ni pogojevano s trajnostjo spremembe v zdravstvenem stanju. Invalidnost je zato lahko ugotovljena tudi v primeru, če spremembe zdravstvenega stanja le začasno vplivajo na delazmožnost, ker je še mogoče pričakovati izboljšanje. Prav zaradi opuščene trajnosti spremembe v zdravstvenem stanju je, v primeru pričakovanega izboljšanja, mogoče v skladu s 94. členom ZPIZ-2 predvideti oz. določiti kontrolni pregled
Sklicevanje pritožnice, da je storilec spregledal potek preizkusne dobe šestnajstih mesecev ter da je čakal na ustrezen poziv, ni okoliščina, ki bi predstavljala opravičljiv razlog za neizpolnitev obveznosti. V postopku odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja se od storilca pričakuje aktivno sodelovanje ter vestno in dosledno izpolnjevanje obveznosti, katerih kršitev ima za posledico preklic odložitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
ZST-1 člen 11, 11/1, 13, 13/4. ZBPP člen 13, 13/2.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – delna oprostitev plačila sodne takse in obročno plačilo sodne takse – občutno zmanjšamnje sredstev za preživljanje – premoženjsko stanje – finančno stanje – likvidnostno stanje – nevezanost na sklep o taksni oprostitvi iz drugega postopka
Ugotovljeno premoženjsko in finančno stanje in višina sodne takse, ki mora biti plačana v tem postopku, ne daje podlage za zaključek, da s plačilom sodne takse ne bi bila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživljata pritožnika. Ker dohodek na družinskega člana pomembno presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka (577,62 EUR), pogoji za oprostitev plačila sodne takse v celoti sicer niso podani, bi pa plačilo dolžne takse v zahtevani višini in enkratnem znesku po presoji pritožbenega sodišča občutno zmanjšalo sredstva, s katerimi se preživljata, zato ju je delno oprostilo plačila sodne takse in za tako znižano takso odobrilo obročno plačilo.
Tožena stranka utemeljeno opozarja, da po pogodbi ni bila dolžna tožeče stranke pisno obveščati o poplačilu dolga, saj takšne določbe v pogodbi ni. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da bi tožena stranka svojo obveznost izpolnila (le), če bi tožečo stranko o plačilu dolga obvestila pisno in da obvestilo po telefonu oziroma ustno ob srečanjih ne zadošča.
Povzemanje navedb strank ne predstavlja podlage za preizkus sodbe, pač pa dejanski in materialno pravni zaključki sodišča, zato obseg povzetih trditev strank na oceno obrazloženosti sodbe ne vpliva.
Pritožba se spretno izogiba priznanju, da svoje trditvene podlage tožeča stranka ni podprla niti z lastnimi dokazi in da ni prerekala navedb tožene stranke ter izpodbila njenih dokaznih predlogov kot bi morala skladno z določbo 212. člena ZPP, da bi uspela s svojim tožbenim zahtevkom.
Pri nakazilu ne nastane dvostransko obveznostno razmerje med strankami in ne nastopijo pravni učinki spremembe na strani upnika ali dolžnika, temveč gre za dvojno pooblastitev, na podlagi katerih se spremeni način izpolnitve obveznosti iz dolžniško upniškega razmerja med asignantom in asignaterjem. Zaradi asignacije asignantova obveznost do asignatarja ne preneha. Njegova obveznost preneha šele takrat, ko asignat opravi izpolnitev asignatarju. Vse do takrat je asignant še vedno zavezan asigantarju. Z izpolnitvijo asignacije ugasne (preneha) dvoje pravnih razmerij.
V obravnavanem primeru gre še za specifično obliko asignacije, in sicer asignacijo na dolg po 1045. členu OZ, o kateri govorimo, če je nakazilo izdano skladno z dogovorom iz temeljnega posla zaradi plačila dolga. Asignat je zavezan opraviti izpolnitev na podlagi zakona in ne na podlagi nakazila. Pravica zahtevati izpolnitev na podlagi zakona pa nastane s tem, ko je nakazilo izdano. Prav poplačilo po prodajni pogodbi je najpogosteje predmet asignacije na dolg, ko prodajalec že ob sklenitvi prodajne pogodbe pooblasti kupca, da namesto njemu plača njegovemu upniku iz posla (asignatarju), po katerem je prodajalec (asignant) dolžnik.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085521
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-3, 14/3, 14/3-1, 56, 67, 142, 142/1, 142/1-3, 232, 232/1, 232/1-2, 232/4, 291, 291/3, 292, 292/2, 292/5, 301, 383/1, 383/2. OZ člen 1016, 1016/1, 1027, 1027/1. ZPP člen 286, 286a.
predlog upnika za začetek postopka osebnega stečaja – poroštvo – insolventnost – trajnejša nelikvidnost – opredeljenost poroštvene izjave – opredeljenost obveznosti poroka – porokovi ugovori – opustitev zavarovanj glavnega dolžnika – vpliv pravdnega postopka na začetek postopka osebnega stečaja – prekluzija – trditveno in dokazno breme
Ker je dolžnica dne 7. 7. 2015, kot zakonita zastopnica glavnega dolžnika, terjatev upnika v višini 95.252,81 EUR (po stanju na dan začetka postopka poenostavljene prisilne poravnave) „priznala“, in ker je bila terjatev upnika v višini 104.248,38 EUR priznana tudi s strani stečajne upraviteljice v stečajnem postopku nad glavnim dolžnikom, ne more dolžnica s trditvami, da upnik v spis ni predložil računov, prilog k tem računom, specifikacijo obračunanega materiala, dobavnic ter drugih relevantnih dokumentov, ne da bi pravočasno navedla, zakaj terjatve po posameznih od računov, navedenih v IOP obrazcu, ne obstojijo, izpodbiti obstoja terjatve upnika do glavnega dolžnika in dolžnice kot porokinje.
V zvezi z očitki, da bi moralo sodišče prve stopnje samo ugotavljati obstoj in višino terjatve upnika, ne pa se sklicevati na ugotovitve stečajne upraviteljice glavnega dolžnika, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je imela dolžnica kot upnik v stečajnem postopku nad glavnim dolžnikom (v katerem so ji bile po njeni lastni izjavi priznane terjatve) možnost ugovarjati terjatvi upnika, pa očitno tega ni storila, saj je bila terjatev upnika priznana.
Obveznost, na katero se poroštvo nanaša, mora biti opredeljena. Opredeljena pa je, če razkriva vse elemente, ki so pomembni za presojo porokovega pravnega položaja, zlasti težo in pomen posledic njegove zaveze.
Institut oprostitve porokove obveznosti zaradi opustitve garancij oziroma zavarovanj s strani upnika sodi med ugovore, ki jih ima porok na razpolago v razmerju do upnika (prvi odstavek 1027. člen OZ). Zanje velja, da se ne domnevajo, temveč trditveno in dokazno breme v celoti nosi porok, ki jih uveljavlja. Eden od elementov, ki jih mora porok trditi in dokazati v zvezi z opustitvijo zavarovanj je tudi, v kolikšnem znesku bi bil upnik ob njihovi uveljavitvi poplačan in posledično porok prost njegove obveznosti.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – nepopolna vloga – izjava o premoženjskem stanju – poziv na dopolnitev vloge – posledice nedopolnitve vloge – zavrženje predloga za oprostitev plačila sodnih taks – smrt stranke, ki ima pooblaščenca – sodba se glasi na dediče – procesno pooblastilo
Prvotno tožena stranka A. A. je umrla že pred izdajo sodbe v tem postopku. Ker jo je zastopal pooblaščenec se je postopek nadaljeval brez prekinitve, kar je posledica pravila, da procesno pooblastilo s smrtjo stranke ne preneha (100. člen ZPP). Navedeno okoliščino je sodišče upoštevalo v nadaljnjem teku postopka, zato se v postopku izdana sodba tudi glasi na njene dediče.
Ker predlog dedičev za oprostitev plačila sodnih taks ni bil popoln in ga ti niso dopolnili tako, da bi predložili pravilno izpolnjene izjave o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu skupaj z vsemi obveznimi prilogami, je prvostopenjsko sodišče njihov predlog v skladu s petim odstavkom 108. člena ZPP zavrglo.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233. ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev navodil zdravnika – odhod iz kraja bivanja – dovoljenje zdravnika
Tožnica za odhod na golf prvenstvo ni imela odobritve osebne zdravnice. Obveznost odobritve osebnega zdravnika za vsak konkretni odhod iz kraja bivanja izhaja iz 233. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, posredno pa tudi iz 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ki zapustitev kraja bivališča brez odobritve zdravnika opredeljuje kot odpovedni razlog. V obravnavanem primeru je obstoj tega razloga ugotovljen, saj tožnica izrecne odobritve osebne zdravnice za zapustitev kraja bivališča spornega dne ni imela. Zato je obstajal utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081602
OZ člen 132, 168, 168/3, 243, 246. ZPP člen 285.
kršitev pogodbe – nemožnost uporabe vozila – izgubljeni dobiček – škoda zaradi nemožnosti uporabe vozila – sklepčnost tožbe – materialno procesno vodstvo
Ker tožnik ni zatrjeval obstoja in višine variabilnih stroškov, ki bi mu nastali, če toženec ne bi neupravičeno zadrževal vozila, je bil zahtevek za plačilo odškodnine iz naslova izgubljenega dobička zavrnjen.
Pravilen je zaključek izpodbijane sodbe, da gola trditev, da vozila ni mogel uporabljati za noben namen, za zatrjevanje obstoja premoženjske škode ne zadostuje.
Ker sta že toženca opozorila, da pojem izgubljenega dobička predstavlja le razliko, ki ostane po odbitku vseh stroškov normalnega poslovanja, sodišče ni bilo dolžno opozoriti tožnika na pomanjkljivost tožbenih navedb.
Upoštevaje nedorečenost teorije in sodne prakse o tem, v kakšni meri in na kakšen način, če sploh, so pri ugotavljanju obstoja škode zaradi nemožnosti uporabe osebnega vozila pomembne okoliščine posameznega primera, in na kakšen način "izmeriti" višino škode, sodišče ni bilo dolžno opozoriti na možno razlago pravne norme, ki bi prišla v poštev, če bi tožnik podal ustrezne trditve. Glede na to, da je tožnik le povsem splošno zatrjeval, da je bil prikrajšan v vsakršni uporabi vozila, izgubo zaradi nemožnosti uporabe vozila za pridobivanje dohodka pa je imel možnost – in jo tudi je – uveljavljal v obliki izgubljenega dohodka, bi moral najprej sam zatrjevati več o vsebini in intenzivnosti prikrajšanja. Šele tedaj bi bilo sodišče v skladu z 285. členom ZPP dolžno poskrbeti, da se njegove navedbe dopolnijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0085532
ZPP člen 214, 214/3. OZ člen 6, 6/1, 73, 73/2, 843, 921, 925, 928.
zavarovalna pogodba - sklenitev zavarovalne pogodbe - sklenitev pogodbe po pooblaščencu - pooblastilo za sklenitev pogodbe - obstoj pooblastila - plačilo zavarovalne premije - naknadna odobritev pogodbe - skrbnost dobrega gospodarstvenika - zastopanje stranke v postopku - preklic priznanja - načelo vestnosti in poštenja
Obveznosti iz zavarovalne pogodbe je dolžna izpolniti neupravičena oseba, dokler jo tisti, v čigar imenu je bila sklenjena, naknadno ne odobri. Zavarovalna pogodba, ki jo v imenu drugega sklene oseba brez pooblastila, torej v vsakem primeru velja, vprašanje je le, kdo je zavarovalnici dolžan izpolniti obveznosti. Glede na navedeno trditve tožene stranke, da je tožeča stranka ravnala malomarno, ker ni preverila kdo je zakoniti zastopnik tožene stranke, niso utemeljene.
Pred priznanjem se mora stranka skrbno prepričati kaj priznava. Nezadostna skrbnost pri priznanju gre v škodo stranke, ki je priznanje podala. Slednje pa upoštevaje načelo vestnosti in poštenja zadošča za neupoštevanje preklica oziroma omejitve priznanja.
Za zavarovalno začasno odredbo je treba dokazati, da objektivno obstaja nevarnost, da bosta toženca tekom pravde premoženje prodala ali ga obremenila in tako onemogočila izvršbo.
Za zavarovanje izvršitve bodoče sodne odločbe tožnica ni zadostila dokaznemu bremenu, da bi obremenitev, kot jo predlaga, za oba toženca pomenila le neznatno škodo. Sodišče prve stopnje pravilno opozarja, da gre za resno omejitev razpolaganj in celo poslovanja na tekočem računu družbe.