Pri izdajatelju računa gre za neplačujoči gospodarski subjekt, kot jih opredeljuje Uredba v 2. členu. V konkretnem primeru je šlo za navidezne posle. Ker tožnik ni uspel dokazati nasprotnega, gre za zlorabo pravic in posledično nepriznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV.
Pravna podlaga za naložitev plačila trošarine je v 17. členu ZTro. Navedene določbe zavezujejo prav vsakogar, ki ima kakršnokoli povezavo s trošarinskimi izdelki. Plačnik trošarine je tudi oseba, ki kupi trošarinske izdelke v smislu 16. člena ZTro. Solidarna odgovornost iz 4. odstavka 17. člena ZTro, po katerem v primeru, če je v skladu s tem členom več oseb odgovornih za plačilo trošarine, odgovarjajo za plačilo trošarine solidarno.
Ugotoviti je, da je ZKZ glede ureditve prodaje kmetijskih zemljišč v razmerju do OZ in SPZ specialen predpis. Navedeno pomeni, da ima ureditev v ZKZ pred ureditvijo v obeh zakonih prednost. V primeru, da pa ZKZ specialne ureditve, ki bi jo bilo potrebno upoštevati v primeru prodaje kmetijskih zemljišč nima, je potrebno uporabiti splošno ureditev, ki jo določajo ali stvarnopravni ali obligacijski predpisi. Na zakonitost odobritve pravnega posla je dolžan paziti upravni organ, tudi z vidika obligacijskega oziroma stvarnopravnega prava.
Ob upoštevanju teh določb se pokaže kot pravilno, da delna odobritev ni mogoča. Z delno odobritvijo organ spreminja tako ponudbo kot sprejem ponudbe. Ob zahtevi, da je prodajalec vezan na svojo ponudbo ter da mora biti sprejem ponudbe enak ponudbi, je opravičljiva smiselna uporaba določbe 3. točke 2. odstavka 23. člena ZKZ oz. 4. odstavka 23. člena ZKZ. Določba 3. odstavka 66. člena SPZ kot splošna določba v primeru prodaje kmetijskih zemljišč zato ni uporabljiva, saj bi ob uporabi te določbe organ spreminjal ponudbo oziroma njen sprejem, kar presega njegovo pristojnost, tak način prodaje kmetijskega zemljišča pa tudi ni v skladu z namenom določb ZKZ-ja, katerih namen je, da se kmetijska zemljišča zaokrožujejo.
Režim odloga plačila trošarine je ureditev, ki se nanaša na proizvodnjo, skladiščenje in prejemanje ali odpremljanje trošarinskih izdelkov, na podlagi katere je obveznost za plačilo trošarine odložena. Pravna podlaga za naložitev plačila trošarine je v 17. členu ZTro. Navedene določbe zavezujejo prav vsakogar, ki ima kakršnokoli povezavo s trošarinskimi izdelki. Plačnik trošarine je tudi oseba, ki kupi trošarinske izdelke v smislu 16. člena ZTro. Solidarna odgovornost iz 4. odstavka 17. člena ZTro, po katerem je v primeru, če je v skladu s tem členom več oseb odgovornih za plačilo trošarine, odgovarjajo za plačilo trošarine solidarno.
Pravilna je ocena tožene stranke, da je iz vloge tožeče stranke razvidno, da z nabavo nove tehnološke opreme uvaja posamezne nove tehnološke enote, ki dopolnjujejo obstoječ tehnološki proces čiščenja do te mere, da predstavljajo novo tehnološko rešitev, saj gre za posamezne stroje in opremo za čiščenje prezračevalnih in ventilacijskih sistemov, in ne za uvajanje novih tehnoloških in informacijskih rešitev v povezavi s tehnološkim procesom
Zakonski pogoji za izdajo začasne odredbe niso izpolnjeni, ker tožeča stranka ni izkazala verjetnosti nastanka težko popravljive škode. Tožeča stranka težko popravljive škode ne more izkazati zgolj s splošnim zatrjevanjem motenj spanca, saj posledice, ki naj bi zaradi motenj spanja nastajale, ne konkretizira. Prav tako ne navaja okoliščin, ki naj bi te motnje povzročale in konkretnih dogodkov, v katerih te okoliščine in motnje spanca nastajajo.
upravni spor - pravni interes - gostinstvo - položaj stranke v postopku - obratovalni čas gostinskega obrata
Vlagatelja zahteve za priznanje položaja prizadete stranke v tej zahtevi navajata dejanski in ekonomski interes, ne pa pravnega interesa, zato nista izkazala pogojev iz 2. oziroma 3. odstavka 19. člena ZUS-1.
ZMZ člen 30,51,51/2,51/2-2,51/3,51/4,59,59/1,59/1-2. ZUP člen 214,214/5. ZUS-1 člen 40,40/3,64,64/1.
omejitev gibanja - omejitev gibanja prosilcu za azil - odločanje po prostem preudarku - neobrazložitev prostega preudarka
Tožena stranka je glede na določila 3. odstavka 51. člena ZMZ v povezavi z 2. alineo 1. odstavka 59. člena ZMZ in v okviru sodne presoje uporabe prostega preudarka po 3. odstavku 40. člena ZUS-1 zadostila procesnim standardom ter glede na naravo podatkov in dejstev, ki jih je mogoče tudi preveriti na podlagi spisne dokumentacije, v zadovoljivi meri obrazložila svojo odločitev o izrečenem ukrepu omejitve gibanja tožniku. Pri tem pa ni v zadostni meri obrazložila razlogov, zakaj je ukrep omejitve gibanja odrejen v prostorih Centra za tujce, oziroma ni obrazložila diskrecijske pravice, ki ji je dana z določili 2. odstavka 51. člena ZMZ glede načina omejitve gibanja prosilcu, saj način iz 2. alinee 2. odstavka 51. člena ZMZ ni edini možen način. Gibanje se lahko omeji tudi na druge načine po 1. alinei 2. odstavka 51. člena ZMZ, pri čemer ni samoumevno že na podlagi navedene zakonske določbe, kateri način je za prosilca ugodnejši. Ker izpodbijani akt ne vsebuje takšne obrazložitve, pač pa zgolj trditev, da bo le s takšno omejitvijo mogoče preprečiti zlorabo, kakor tudi zagotoviti, da bo prosilec lahko predan drugi državi članici, sodišče v tem delu nima podlage za zaključek, da je bil prosti preudarek glede določitve objekta, na katerega se nanaša izrečeni ukrep omejitve gibanja tožniku, uporabljen v mejah zakonskega pooblastila za diskrecijsko odločanje ter na način, ki ustreza namenu, za katerega je določen, zato tudi preizkus izpodbijanega sklepa v tem pogledu ni mogoč. Z neobrazložitvijo prostega preudarka, pa je v tem delu kršeno materialno pravo, prav tako pa je s tem podana tudi kršitev 5. odstavka 214. člena ZUP v zvezi s 30. členom ZMZ, na kar tožnik utemeljeno opozarja v tožbi.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - v drugi državi vložena prošnja - prikrivanje že vložene prošnje
Tožeča stranka je navedla, da je zaprosila za mednarodno zaščito na Madžarskem in v Nemčiji, iz dokumentacije upravne zadeve pa je razvidno, da je prošnjo za mednarodno zaščito vložila tudi v Avstriji dne 3. 7. 2009, tega pa ni povedala, temveč je navedla, da je bila iz Madžarske poleti 2009 deportirana v Srbijo. Prikritje, da je prosilec že pred podajo vloge vložil vlogo za mednarodno zaščito v drugi državi pa je eden od razlogov za zavrnitev prošnje kot očitno neutemeljene na podlagi 15. alineje 55. člena ZMZ.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom člen 19. Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom člen 18, 18/3.
Tožeča stranka na dimnikarskem območju, za katerega že ima podeljeno koncesijo, ne opravlja storitev s tolikšnim številom kadrov, kot se je zavezala v svoji prijavi na ta razpis. Posledično ne izpolnjuje zahteve po 19. členu Uredbe/06, po kateri mora pred pridobitvijo nove koncesije v celoti izpolnjevati kadrovske zahteve po predhodnih koncesijskih pogodbah.
ZV-1 člen 86, 86/2, 150, 151. ZGO-1 člen 50, 50/5. ZUP člen 215, 215/5. ZUS-1 člen 28, 28/4.
vodno soglasje - določitev projektnih pogojev - pojem upravne odločbe - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke za tožbo zaradi molka organa - zavrženje tožbe
Tožnikova navedba, da odločitve prvostopnega organa ni mogoče šteti za odločbo, ni utemeljena. Informacija o pogojih posega namreč, ne glede na njeno naslovitev, obsega vse bistvene sestavine upravne odločbe (uvod, izrek, obrazložitev, ime organa s številko in datumom odločbe, podpis uradne osebe in pečat organa), razen pravnega pouka. To utemeljuje tudi gramatikalna razlaga 5. odstavka 215. člena ZUP, ki odločbo brez pravnega pouka šteje za odločbo in določa, da se stranka v takem primeru lahko ravna po veljavnih predpisih, lahko pa zahteva v osmih dneh od organa, ki je odločbo izdal, naj jo dopolni.
upravni spor - odločitev o stvari brez upravnih spisov
Opustitev predložitve spisov sodišču onemogoča presojo zakonitosti postopka pred izdajo izpodbijanega akta in tudi presojo skladnosti podatkov izpodbijane odločbe s podatki spisov. Breme dokazovanja v tem delu je namreč na strani tožene stranke. Brez ustreznih spisov sodišče zato ni moglo presoditi zakonitosti izpodbijane odločbe – to je, ali je bilo dejansko stanje v tej upravni zadevi pravilno ugotovljeno, ali je bil postopek pravilno voden, niti ni moglo preveriti utemeljenosti tožbenih navedb.
Ker med strankama v postopku ni sporno, da je bil objekt zgrajen brez gradbenega dovoljenja, tožnika pa tudi ne zatrjujeta, da bi objekt predstavljal enostaven objekt, za katerega gradbeno dovoljenje ni potrebno, je inšpekcijski organ ravnal pravilno, ko je izrekel ukrepe po 152. členu ZGO-1.
Dokazna ocena upravnega organa, ki ni upošteval dokaza (pričanja tožnikove matere), iz katerega izhaja, da se tožnik iz izgnanstva vrnil šele 29. 6. 1645 (s čemer izpolnjuje pogoje za status žrtve vojnega nasilja), je po mnenju sodišča pravilna, saj temelji zgolj na podlagi pripovedovanja tožnikove pokojnega očeta.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-12, 146, 146/3, 150, 152, 153, 154, 155, 157, 157/1, 157/5. ZUP člen 147, 147/1, 214.
gradnja brez gradbenega dovoljenja - enostaven objekt - nadomestilo za degradacijo in azurpacijo prostora zaradi nelegalne gradnje - stavbno zemljišče v ureditvenem območju naselja - zavarovano območje kulturne dediščine - objekt za oglaševanje - opravljanje inšpekcijskega nadzorstva - predhodna vprašanja
Sankcijo plačila nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora se izreče v okviru opravljanja inšpekcijskega nadzorstva, kar pomeni, da je zavezanec za plačilo nadomestila zaradi nedovoljene gradnje investitor nedovoljene gradnje, kamor sodi tudi nelegalna gradnja (12.1. tč. 1. odstavka 2. člena ZGO-1). Slednje je torej predhodno vprašanje v postopku za odmero nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora (določba 1. odstavka 147. člena ZUP), o katerem pa je bilo v obravnavanem primeru že odločeno z odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Maribor, izdano na podlagi določbe 152. člena ZGO-1, in zoper katero glede na podatke spisa tožnica ni vložila pritožbe (česar tudi tožnica ne zatrjuje), ki pa tudi sicer ne bi imela odložilnega učinka, saj ne zadrži njene izvršitve (določba 3. odstavka 146. člena ZGO-1). Prvostopni organ je bil zato dolžan po uradni dolžnosti izdati odločbo in tožnici naložiti plačilo nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora, kot ga zavezuje citirana določba 5. odstavka 157. člena ZGO-1, pri čemer se ni smel več spuščati v vprašanje, ali sploh gre za poseg v prostor, ki po veljavnih predpisih ni dovoljen oziroma ali je zanj sploh treba izdati gradbeno dovoljenje.
Sodišče še pripominja, da se z inšpekcijsko odločbo inšpekcijskemu zavezancu odredi, da nekaj stori ali opusti (določba 150. člena ZGO-1) in gre torej za dajatveno odločbo, zaradi česar opredelitev, za kakšno vrsto nedovoljenega posega je šlo, ni predmet njenega izreka.
Zakonodajalec sodno varstvo tudi v primeru, če je bil izbran kandidat, ki ne izpolnjuje natečajnih pogojev, omejuje na pravico do odškodnine, razveljavitev sklepa o izbiri, akta o imenovanju in pogodbe o zaposlitvi ter ponovitev izbirnega postopka, ne predvideva pa sodnega varstva prek razveljavitve javnega razpisa.
Določila splošnega upravnega postopka (ZUP) se (smiselno) uporabljajo ne samo za postopek javnega natečaja (1. odstavek 60. člena ZJU), ampak tudi za postopek (ne)izbire med kandidati (2. odstavek 65. člena ZJU).
Po določilu 1. odstavka 214. člena ZUP mora obrazložitev obsegati ugotovljeno dejansko stanje z dokazi (2. točka), razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov (3. točka), in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo (5. točka).
URS člen 67, 67/1. SPZ člen 75, 75/1. ZVO člen 8, 27/1. ZUP člen 157, 157/1.
gradbeno dovoljenje - bazna postaja - prepovedana emisija - upravni postopek - rok med izročitvijo vabila in glavno obravnavo
Nepravilno je stališče tožnice, da kot lastnica zemljišča, ki meji na zemljišče posega, ni dolžna trpeti nikakršnih emisij in da je lastninska pravica absolutna.
Iz določbe 2. odstavka 157. člena ZUP izhaja, da 8-dnevni rok med vročitvijo vabila do dneva obravnave ni obligatorne narave, zato bi morala tožnica v tožbi konkretizirati, zakaj (zaradi katerih okoliščin zadeve) ji krajši rok v zadevi ni omogočil po njenem mnenju ustrezne priprave in kakšna bi ta v nasprotnem primeru lahko bila.
ZDavP-2 člen 87, 87/2. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2.
davčna izvršba - odlog davčne izvršbe - odlog davčne izvršbe do odločitve o pritožbi - odločanje po uradni dolžnosti - zahteva davčnega zavezanca za odlog davčne izvršbe
Po določbi 2. odstavka 87. člena ZDavP-2 davčni organ davčno izvršbo odloži le po uradni dolžnosti. Stranka (davčni zavezanec) ni oseba, ki lahko zahteva odločanje o odlogu izvršbe po navedeni določbi ZdavP-2, zato je bila tovrstna tožnikova zahteva, v skladu z 2. točko 1. odstavka 129. člena ZUP, pravilno zavržena.