vročanje – osebna vročitev – zamudna sodba - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Odločitev o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje je pravilna že iz razloga, ker trditve tožencev, da jima v postopku ni bila (pravilno) vročena tožba, niso razlog za vrnitev v prejšnje stanje, pač pa je to lahko pritožbeni razlog (ali obnovitveni razlog).
Domneva vročitve pride v poštev le, če ne obstaja niti najmanjši dvom, da je bila vročitev opravljena v skladu z zakonom.
pravdni stroški – uspeh pravdnih strank – uspeh po temelju in po višini
Sodišče je ugotovilo obstoj pogodbene obveznosti tožene stranke le glede dodatne poškodbe sklepne ovojnice in kite rotatorne manšete. Ta pa je bila vzrok polovici težav, ki jih je imel tožniku po drugem izpahu rame, druga polovica pa gre na račun prve poškodbe oziroma prvega izpaha ramena. Tožnikov uspeh po temelju je bil torej le 50 %, enak pa je bil tudi njegov uspeh po višini tožbenega zahtevka.
S prenehanjem pogodbe o upravljanju upravnik izgubi vsa upravičenja iz pogodbe o upravljanju, prenehajo pa tudi njegova zastopniška pooblastila iz pravnih poslov, sklenjenih s tretjimi osebami. Odpoved pogodbe o upravljanju nima takojšnjega učinka na pravne posle, ki jih je upravnik v imenu in za račun etažnih lastnikov sklepa s tretjimi osebami, pač pa učinki nastopijo šele potem, ko dotedanji upravnik, tretje osebe obvesti o zamenjavi upravnika. Zaradi zamenjave upravnika pogodbe s tretjimi ne prenehajo veljati, spremeni pa se zastopnik dolžnikov, ki je zaradi specifičnosti ureditve poslov upravljanja tudi operativni zavezanec za plačilo terjatev iz teh poslov.
Po določbi 1. odst. 30. člena ZPP so za sojenje v premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 20.000,00 EUR pristojna Okrajna sodišča. V predmetni zadevi pa gre prav za takšen spor.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064336
ZTLR člen 24, 25.
družbena lastnina – pridobitev lastninske pravice – ugotovitveni zahtevek – originarna pridobitev lastninske pravice – izgubljena prodajna pogodba – dokaz obstoja predmeta prodajne pogodbe – gradnja na tujem svetu
Tožeča stranka ugotovitvenega zahtevka ni postavila. Zato je njena tožba v delu, v kolikor se nanaša na trditve o originarni pridobitvi lastninske pravice, nesklepčna. Odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je ugodilo dajatvenemu tožbenemu zahtevku na podlagi ugotovitev, da je tožeča stranka postala lastnica nepremičnin, na katere se nanaša ta spor, na podlagi pravil o gradnji na tujem zemljišču in o priposestvovanju, se ob povedanem izkaže kot materialnopravno zmotna.
ZTLR člen 14, 14/1. SPZ člen 66, 66/1. ZOR člen 219. OZ člen 190.
uporabnina – plačilo uporabnine – izročitev nepremičnine v soposest in souporabo – solastniki - solastnina
Solastniki imajo pravico uporabljati solastno stvar v sorazmerju s svojim solastninskim deležem, ne da bi s tem kršili pravice drug do drugega. V primeru kršitve pravic drugega na solastni stvar ima lastnik pravico do nadomestitve koristi, ki jo je imel drugi zaradi uporabe lastnikove stvari. To določbo je treba razumeti v povezavi s splošnim pravilom neupravičene pridobitve. To pomeni, da je potrebno na eni strani izkazati korist tistega, ki je solastno stvar uporabljal ter na drugi strani prikrajšanje tistega, čigar stvar je bila neupravičeno uporabljena.
pogodbena kazen – pogodba o distribuciji – inominatna pogodba
Dejstvo, da je tožena stranka nastopala napram tožeči stranki kot kupec blaga, še ne pomeni, da ni bila tudi distributer. Temeljna značilnost novejših pogodb o distribuciji (ki so inominatne pogodbe) je prav ta, da distributer kupi blago, ki ga distribuira. Od navadnega kupca pa se loči po tem, da je trdnejše njegovo razmerje s proizvajalcem blaga oziroma naročnikom (v danem primeru s tožečo stranko).
Sodišče je pravilno uporabilo določbo 4. odstavka 286. člena ZPP, ko v zvezi s trajanjem in intenzivnostjo telesnih in duševnih bolečin ter strahu ni upoštevalo dejanskih trditev, ki jih je tožnik podal po prvem naroku za glavno obravnavo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065621
OZ člen 255, 256, 256/1, 259, 259/2. ZPP člen 180, 196, 286b.
izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika – actio pauliana – objektivni in subjektivni pogoj – tožbeni zahtevek – nesklepčnost – enotno sosporništvo – pasivna legitimacije – pravočasno grajanje procesnih napak – seznanitev z vlogo na naroku
Izpodbojna tožba se vloži zoper tretjega, s katerim je bilo ali v čigar korist je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje oziroma zoper njegove pravne naslednike. Ker gre dejansko (po vsebini) za spor med upnikom in pravnim naslednikom, dolžnik sploh nima lastnosti stranke v postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057676
OZ člen 198. ZZZDR člen 59, 59/1, 60, 62. ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-14. KZ člen 135, 135/1.
uporabnina – višina solastnega deleža – skupno premoženje zakoncev – zmotna ugotovitev dejanskega stanja – nasprotje med razlogi – priznana dejstva – nasilje zakonca
Delež tožnice na nepremičnini ni sporen. V skladu z ZZZDR se domneva, da imata zakonca na skupnem premoženju vsak polovični delež. Toženec konkretnih ugovorov v zvezi z višino deleža tožnice ni podal. Še več: skupno premoženje je bilo po ugotovitvi deležev na predlog zakoncev razdeljeno po pravilih, ki veljajo za delitev solastnine (sodna poravnava 08. 05. 2009). Upoštevaje vse to se izkaže, da je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnici ni uspelo dokazati ½ solastnega deleža na nepremičnini, napačna.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – obstoj delovnega razmerja – mirovanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik bi lahko podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, le če bi predhodno pravočasno na toženo stranko naslovil zahtevo za vrnitev na delo po mirovanju pravic in obveznosti, do česar je prišlo zaradi napotitve na delo v tujino skladno z ZTPDR. Ker pravice do vrnitve na delo ni uveljavljal pravočasno, ampak šele pet mesec po prenehanju razlogov za mirovanje pravic in obveznosti, delovno razmerje s toženo stranko ni bilo vzpostavljeno. Iz tega razloga delovnega razmerja oziroma pogodbe o zaposlitvi tožnik tudi ni mogel izredno odpovedati.
Odvzem krvi zaradi strokovnega pregleda na UBKC Ljubljana ni bil opravljen in ni bila izdelana analiza. Ostalo je nepojasnjeno, zakaj ta analiza ni bila izdelana, vendar ni mogoče očitati tožencu, da bi on moral v svojem zdravstvenem stanju hudega pretresa možganov za to poskrbeti.
neupravičena obogatitev – spor majhne vrednosti – priznanje dejstev – vrnitev stvari
Če tožeča stranka kot prikrajšanec zahteva denarno nadomestilo vrednosti dosežene koristi namesto vrnitve stvari, pa se toženec kot okoriščenec temu zahtevku v postopku ne upira, mu ne nasprotuje, hkrati pa zatrjuje, da s stvarjo fizično ne razpolaga, se šteje, da sam priznava, da vrnitev stvari v naravi ni mogoča. Priznanih dejstev pa ni treba niti dokazovati niti jih sodišču prve stopnje ni bilo treba obrazložiti.
Dejanje izmikanja preizkusu alkoholiziranosti mora biti hoteno na strani tistega, ki s tem izgubi zavarovalne pravice. Torej mora ta določeno dejanje storiti ali ga opustiti prav z namenom izogniti se preizkusu alkoholiziranosti.
ZOR člen 376, 376/1, 377, 377/1, 377/2. KZ člen 111, 111-4, 325, 325/1.
nepremoženjska škoda – zastaranje – škoda povzročena s kaznivim dejanjem
Kadar je povzročena škoda s kaznivim dejanjem, je za zastaranje odškodninskega zahtevka odločilen tek zastaralnega roka po končanem pretrganju zastaranja kazenskega pregona. Od tega trenutka teče bodisi zastaralni rok za odškodninske terjatve ali relativni zastaralni rok za zastaranje kazenskega pregona, če je ta daljši od prvega.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062456
ZZZDR člen 78, 123. ZPP člen 409.
razveza zakonske zveze - preživljanje mladoletnega otroka - določitev višine preživnine – notarski zapis iz razmerij staršev do otrok
Predhodni sporazum med pravdnima strankama glede vprašanj iz razmerij staršev do otrok (vprašanj varstva in vzgoje, stikov in preživnine) v obliki notarskega zapisa ni izvršilni naslov in sodišče nanj ni vezano.
Preiskovalno načelo v sporih iz razmerij staršev do otrok je uveljavljeno zaradi zavarovanja interesov in pravic otrok ter drugih oseb, ki niso sposobne skrbeti zase, za svoje pravice in interese , omejeno je torej na tiste primere, ko obstajajo indici ali ko ugotovljena dejstva kažejo, da bi utegnile biti ogrožene otrokove koristi, če bi sodišče upoštevalo zgolj procesno gradivo, ki sta ga ponudili samo stranki.
izbris iz registra brez likvidacije – procesna legitimacija za vložitev pritožbe – udeleženec v postopku – nedovoljena pritožba
Po določbi 3. točke 432. člena ZFPPIPP je lahko udeleženec postopka izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije upnik družbe, nad katero se vodi postopek izbrisa, če vloži ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa. Pritožnik kot upnik družbe, nad katero se vodi postopek, takšnega ugovora ni vložil. Zato nima procesne legitimacije za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep.
ZGD-1 člen 3, 3/3, 3/3-2, 12, 13, 21, 21/1. ZZ člen 13, 14, 15. ZSReg člen 30, 30/2.
firma – firma zavoda – že obstoječa firma gospodarske družbe – dodatne sestavine – načelo izključnosti – zaščita firme
Napačno je stališče, da zgolj glede na različno materialnopravno podlago, ki ureja pravno organizacijske oblike gospodarske družbe in zavoda je dopustno, da uporabljata gospodarska družba in zavod enake sestavine v svojem nazivu.
Določba 13. člena ZGD-1 kot rečeno določa, da sestavine firme ne smejo biti take, da spravljajo ali utegnejo spraviti v zmoto glede vrste ali obsega poslovanja, ali da bi utegnilo priti do zamenjave s firmo ali znakom razlikovanja druge osebe ali bi kršile pravice drugih oseb. Pri tem so kot druge osebe mišljeni različni subjekti, tudi zavodi in ne le gospodarske družbe.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – udeleženci postopka izbrisa – sklep o obstoju izbrisnega razloga – upnik družbe
Glede na 2. odst. 439. člena ZFPPIPP, ki določa, da lahko le udeleženec postopka vloži pritožbo proti sklepu o obstoju izbrisnega razloga, pritožba upnika ni dovoljena, saj upnik ni postal udeleženec tega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0062179
ZPP člen 14, 154, 154/1, 154/2, 155. KZ člen 217, 244, 244/1, 244/2. OZ člen 131.
vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – odškodninska odgovornost – višina škode – uspeh v pravdi – povračilo stroškov pooblaščencu večih strank – sodelovanje stranke v postopku
Pravdno sodišče je vezano na ugotovitev v kazenski sodbi, da je toženec oškodoval tožnika najmanj v višini velike premoženjske koristi oziroma škode. Ali je vezano tudi na ugotovitev, da je škoda nastala nad navedenim zneskom, pa je odvisno od trditev pravdnih strank, vrste škode in okoliščin vsakega posameznega primera.