pogodba o delu - gradbena pogodba - popravilo strehe, adaptacija verande in postavitev nadstreška
Neutemeljena je tudi pritožbena graja, da ne gre za podjemno pogodbo, kakor je to opredelilo sodišče prve stopnje, temveč za gradbeno pogodbo in je tako podana zmotna uporaba materialnega prava. Pravdni stranki sta se dogovorili za popravilo strehe, adaptacijo verande in postavitev nadstreška za dve vozili. Sodna praksa se je že izreklo o tem, da prekrivanje strehe ne pomeni gradbe v skladu z določilom 650. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), saj so z gradbo mišljene stavbe, jezovi, mostovi, predori, vodovodi, kanalizacije, ceste, železniške proge, vodnjaki in drugi gradbeni objekti, katerih izdelav terja večja in zahtevnejša dela. Popravilo strehe, adaptacija verande in postavitev nadstreška tako ne predstavljajo gradbene pogodbe, ampak podjemno pogodbo, kakor je pravilno zaključilo že sodišče prve stopnje (podobno sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 49/1999).
Izpodbojno je tisto dejanje, ki se negativno odraža na dolžnikovo premoženje. Zadostuje golo dejstvo, da so upniki prikrajšani. Pravno dejanje, na podlagi katerega je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, pridobila ugodnejše pogoje za poplačilo svoje terjatve do stečajnega dolžnika, je torej dejanje dolžnika, zaradi katerega ima upnik boljši položaj, kot bi ga imel, če bi svojo terjatev uveljavljal v stečajnem postopku.
stavbna pravica – lastniška stavbna pravica – razlaga zakona
Iz zakonskega besedila 256. člena SPZ, ki določa, da je stavbna pravica pravica imeti v lasti zgrajeno stavbo nad ali pod tujo nepremičnino, je mogoče neposredno in jasno razbrati, v čem je pravno pravilo in njegov pomen, torej da je stavbno pravico mogoče ustanoviti na tuji in ne na lastni nepremičnini.
ZIZ člen 9, 17, 20, 20.a, 21, 40. ZN člen 4. ZPP člen 98, 98/5.
pritožba – pooblaščenec - pooblastilo – predložitev pooblastila zavrženje pritožbe – zadolžnica – izvršilni naslov - neposredno izvršljiv notarski zapis
Oba postopka (pravdni oziroma izvršilni) se tako bistveno razlikujeta v njuni procesni ureditvi glede pomena in vloge pisnega pooblastila za zastopanje upnika (tožnika). Postopek izvršbe lahko skratka teče brez predložitve pooblastila za upnika. Pri tem ZIZ v členu 9 določa, da je tudi v postopku izvršbe in zavarovanja pravno sredstvo pritožba (poleg ugovora), z ničemer pa ne spreminja načelne določbe iz člena 40 ZIZ, da pooblastila v postopku izvršbe k predlogu za izvršbo ni treba predložiti.
Pravilno je sicer stališče sodišča prve stopnje, da ima zadolžnica le dokazno funkcijo in da ne predstavlja pravnega posla kot podlage dolžnikove obveznosti. Vendar listine ni mogoče presojati zgolj po nazivu, ampak po njeni vsebini. V tem primeru je sestavljena v obliki notarskega zapisa s klavzulo neposredne izvršljivosti. Izvršljiv notarski zapis je eden od izvršilnih naslovov, predvidenih v členu 17 ZIZ. V skladu s členom 20a ZIZ je notarski zapis izvršljiv, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla. V skladu s členom 21 ZIZ je primeren za izvršbo tisti izvršilni naslov, če so v njem navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. V skladu s členom 4 Zakona o notariatu (v nadaljevanju ZN) je notarski zapis izvršilni naslov, če je v njem določena obveznost nekaj storiti ali dopustiti, če je glede takšne obveznosti dovoljena poravnava in če zavezanec soglaša z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa.
Prodajna pogodba in sočasen dogovor o pobotu terjatve na plačilo kupnine iz te prodajne pogodbe tvorita ekonomsko celoto. Že v času sklenitve prodajne pogodbe je namreč namen strank takšen, da upnik (kot kupec) svoje obveznosti ne bo izpolnil s plačilom kupnine, temveč s pobotom svoje terjatve nasproti dolžniku iz osnovne pogodbe.
Sodna praksa je izoblikovala stališče, po katerem je mogoče izpodbijati tudi pravno dejanje pobota, če se za njim skriva dogovor o nadomestni izpolnitvi.
istovetnost osebe, vpisane v zemljiški knjigi kot imetnice izvedene pravice – predložitev listin, na katere se sklicuje predlagatelj
Primere, ko se predlagatelj sklicuje na listino, ki je že vložena v pisno zbirko listin zemljiškoknjižnega sodišča, ureja 142. člen ZZK-1. Po določbi 11. odstavka in 5. točke prvega odstavka mora te listine predlogu (oziroma v skladu s 3. odstavkom 158. člena ZZK-1 ugovoru) priložiti predlagatelj. V obravnavani zadevi predlagatelja listine, na katero se sklicujeta, nista predložila (niti v pisni niti v elektronski obliki), pritožbeno sodišče pa se strinja s sodiščem prve stopnje, da zgolj na podlagi listin, ki so predlogu bile priložene, identitete ni mogoče ugotoviti.
OZ člen 33, 33/2, 33/3, 435, 435/1. SPZ člen 23. ZPP člen 7, 7/1, 180, 180/3, 285.
predpogodba za sklenitev prodajne pogodbe - obličnost sklenjene pogodbe – zavezovalni in razpolagalni pravni posel – spor o višini kupnine - določitev vrednosti nepremičnine – cenitev nepremičnine – določitev cenilca – sodelovanje pri izbiri cenilca – materialno procesno vodstvo
Tožnik bi lahko s svojim tožbenim zahtevkom uspel le, v kolikor bi dal tožencu možnost sodelovanja pri izbiri cenilca gradbene stroke. V primeru dokazanega toženčevega neutemeljenega izmikanja sodelovanju pri izbiri in postavitvi cenilca gradbene stroke pa bi lahko tožnik zahteval, da cenilca določi sodišče in s tem soglasje toženca k izbiri cenilca nadomesti.
Ker pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnik nastopil posest na sporni nepremičnini že leta 1987, bi moralo upoštevali tudi Zakon o temeljnih lastninsko pravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR)(1), ki je veljal v tem času in
ki je v drugem odstavku 28. člena določal, da pridobi dobroverni in zakoniti posestnik nepremične stvari, na kateri ima nekdo drug lastninsko pravico, lastninsko pravico na njej po preteku desetih let. Tako je sicer pravilna odločitev, da je tožnik pridobil lastninsko pravico na predmetni nepremičnini na originaren način na podlagi zakona, s priposestvovanjem po izteku desetih let (43. člen SPZ v zvezi s drugim odstavkom 28. člena ZTLR), vendar že leta 1997 in ne šele z dnem 1. 1. 2003, ko je v veljavo stopil SPZ, saj se je priposestvovalna doba iztekla pred uveljavitvijo navedenega zakona in je zato tožnik upoštevajoč prvi odstavek 266. člena SPZ svojo lastninsko pravico obdržal tudi z uveljavitvijo SPZ, ki je dobrovernega in zakonitega posestnika po ZTLR izenačil z dobrovernim lastniškim posestnikom po tem zakonu (drugi odstavek 269. člena SPZ).
V zadevi je bistvenega pomena ugotovitev sodišča prve stopnje, da škodni dogodek ni posledica delovanja črpalke, ampak da je škoda nastala izključno zaradi njenega zagona.
rok za vložitev pritožbe – podaljšanje roka – napoved pritožbe – zaseg motornega vozila – nujna zadeva – sodne počitnice
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo predmetno zadevo, v kateri je bilo obdolžencu zaseženo motorno vozilo, kot nujno v smislu 83. člena ZS in da zato tudi v času sodnih počitnic med 15. julijem in 15. avgustom v tej zadevi tečejo procesni roki, saj je podlaga za takšno ravnanje prvostopenjskega sodišča podana v 209. členu ZP-1, ki določa, da v postopkih pred sodiščem štejejo kot nujne zadeve, v katerih sodišča opravljajo naroke in odločajo tudi v času od 15. julija do 15. avgusta (83. člen Zakona o sodiščih) zadeve, v katerih je storilec pridržan, zadeve, v katerih so udeleženi tujci, zadeve, v katerih je bilo obdolžencu začasno odvzeto vozniško dovoljenje ali je bilo zaseženo motorno vozilo, zadeve, v katerih je zaseženo hitro pokvarljivo blago ter zadeve iz 201. člena ZS.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003203
ZP-1 člen 202d, 202d/6, 202d/8, 202e, 202e/2.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja – predložitev potrdila o prijavi na rehabilitacijski program – preklic odložitve
Če storilec svojih obveznosti po sklepu o ugoditvi predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izpolnjuje v rokih, so zakonske posledice jasne in se s sklicevanjem na razloge subjektivne narave za opustitev izpolnitve obveznosti tem posledicam ni mogoče izogniti.
podjemna pogodba – izvedba del na ključ – vsebina del – obseg naročenih storitev – trditveno breme – informativni dokaz z izvedencem – dokazna ocena
Vsebina del je bistvena za zaključek, ali je tožeča stranka s spornim računom zaračunala dela v obsegu naročenih storitev (zajetih v dogovoru o izvedbi na ključ) ali izven tega. Tožeča stranka trditvenemu bremenu v zvezi z navedenim ni zadostila. Angažiranje izvedenca ustrezne stroke, ki bi dopolnil (sicer pomanjkljive) navedbe tožeče stranke pa je nedopustno. Gre namreč za primer nedovoljenega informativnega dokaza, torej dokaza, katerega cilj je nadomestitev trditev tožeče stranke, saj naj bi izvedenec ugotovil dejstva (vsebina izvedenih del), ki bi jih lahko izven postopka spoznala in v postopku navedla že sama tožeča stranka.
pravočasnost trditev stranke – odgovor na ugovor zoper sklep o začasni odredbi
V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje sicer izdalo sklep o ugovoru zoper začasno odredbo brez naroka, vendar pa, če bi bil slednji opravljen, bi glede na 1. odst. 286. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ, tožeča stranka tudi še na njem imela možnost podati navedbe in predlagati dokaze. Zato njenih trditev, podanih v odgovoru na ugovor, ni mogoče šteti kot prepoznih.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – strah – skaženost – telesne bolečine – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - denarna odškodnina za premoženjsko škodo – dnevnice – izgubljen zaslužek – rentni zahtevek – valorizacija -
Tožnik niti v tožbi in pravočasno v postopku na prvi stopnji izrecno ni zatrjeval, da so dnevnice predstavljale del plače. Namen in pomen dnevnice opredeljujejo predpisi delovnega prava, ki je ne opredeljujejo kot sestavni del plače delavca, temveč je njen namen v povrnitvi njegovih stroškov prehrane na terenu ali na službeni poti izven sedeža delodajalca, ki mu je slednji ne zagotavlja. To pa pomeni, da se delavčevo premoženje v takšnih primerih lahko poveča za razliko med izplačano dnevnico in dejanskimi stroški prehrane, kar bi bilo treba upoštevati kot njegov prihodek pri izračunanju premoženjske škode oziroma rentnega zahtevka.
ugotavljanje dejstev, ki jih nobena stranka ni zatrjevala - pomanjkljiva trditvena podlaga - kršitev razpravnega načela - sprememba sodbe
Pomanjkljive trditvene podlage stranka ne more dopolnjevati s svojim zaslišanjem in izvedbo drugih dokazov. V skladu z razpravnim načelom iz prvega odstavka 7. člena ZPP so namreč za zbiranje procesnega gradiva oziroma navajanje dejstev odgovorne stranke, zato sodišče ni dolžno oziroma niti upravičeno upoštevati ničesar, česar vsaj ena stranka ni zatrjevala.
ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti – lastništvo nepremičnine
ZIZ sodišču ne daje pooblastila, da bi po pravnomočnosti sklepa o dovolitvi izvršbe po uradni dolžnosti, brez ustreznih procesnih dejanj strank oziroma drugih udeležencev v postopku, lahko ugotovilo, da nepremičnina ni last dolžnika in izvršbo ustavilo.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 41, 45, 45/3, 48, 48-5, 52, 52/1, 52/1-1, 52/2, 52/3, 52/5, 53, 53/1, 53/1-3.
nagrada izvedencu - odmera nagrade - prekinitev postopka zaradi stečaja - tek procesnih rokov - ovira na strani ene stranke
Procesni roki prenehajo teči za obe stranki le v primeru, če je postopek prekinjen zaradi ovire, ki zadeva sodišče ali sojenje. Drugače pa je, če se postopek prekine zaradi ovire na strani ene stranke, npr. smrti ali prenehanja pravne osebe oziroma stečaja. V tem primeru roki ne prenehajo teči za drugo stranko, vendar pa, dokler traja prekinitev, opravljena pravna dejanja nimajo učinka proti tisti stranki, pri kateri je prišlo do ovire, ki je povzročila prekinitev postopka.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda – stroški postopka
Če je predlagatelj prisilne namestitve v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda (doma upokojencev) ta zavod, se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča.