davčna izvršba - osebni stečaj - odpust obveznosti
Ni mogoče pritrditi tožbi, da je bila zakonska ureditev ob uvedbi postopka osebnega stečaja takšna, da je odpust terjatve veljal za vse terjatve. Sprememba 408. člena ZFPPIPP pa na odločitev v tej zadevi ne vpliva, saj zakon že od začetka uporabe kot prednostne terjatve, na katere odpust ne učinkuje, navaja tudi terjatve iz prvega odstavka 390. člena ZFPPIPP, slednji pa kot prednostne terjatve našteva tako terjatve iz prvega kot terjatve iz drugega odstavka 21. člena zakona.
ZUS-1 člen 2, 4, 4/1, 33, 36, 36/1, 36/1-4, 40, 40/2. URS člen 157, 157/2.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe
Kršitev ustavnih pravic v zvezi z domnevnimi kršitvami procesnih določb v različnih pravnih postopkih ni mogoče uveljavljati kot samostojni razlog za tožbo v upravnem sporu na podlagi 4. člena ZUS-1. Sodno varstvo zoper zatrjevano kršitev temeljne človekove pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave je tožniku zagotovljeno v rednem upravnem sporu na podlagi določil 2. in 3. odstavka 2. člena ZUS-1.
Glede na namen komasacije, ta je v zaokrožanju zemljišč, je že po naravi stvari nemogoče, da bi vsak udeleženec prejel popolnoma enako površino, kot jo je vložil na prejšnji lokaciji. Zaradi navedenega tudi zakon določa možna odstopanja tako glede vrednosti kot površine vloženih in dodeljenih zemljišč, pri čemer so v konkretnem primeru odstopanja v skladu z zakonom.
Ker je tožnik v postavljenem roku na poziv organa svojo vlogo dopolnil in k vlogi tudi priložil dokazila, tožnikova vloga ni bila nepopolna oziroma nerazumljiva.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - v obliki predpisa izdan akt - sklep občinskega sveta - zavrženje tožbe
V obravnavani zadevi gre za spor, ki izvira iz koncesijske pogodbe, za reševanje vseh sporov in nesoglasij iz te pogodbe pa je v skladu s 55. členom koncesijske pogodbe pristojen arbitražni senat. V primeru neuspele arbitraže pa spore rešuje pristojno sodišče v Mariboru. Zgolj okoliščina, da je izpodbijani sklep sprejel občinski svet (sicer v skladu s koncesijsko pogodbo), temu sklepu še ne daje narave predpisa, s katerim bi se urejala posamična razmerja.
davčna izvršba - pritožba - rok za vložitev pritožbe
Sodna presoja izvršilnega naslova in sklepa o davčni izvršbi po vsebini v obravnavani zadevi ni mogoča. Pritožba mora biti vložena v predpisanem roku, organ prve stopnje pa mora po njenem prejemu preizkusiti, ali je ta pravočasna. Če ni, jo s sklepom zavrže. V obravnavani zadevi rok za pritožbo zoper sklep o izvršbi v skladu s 157. členom ZDavP-2 znaša osem dni. Ker je bil ta zamujen, je organ prve stopnje pritožbo pravilno zavrgel.
postopek denacionalizacije - dopolnilna odločba - dopolnitev razlogov
Z dopolnilno odločbo je mogoče odločiti le o nerešenih vprašanjih, ki so bila predmet postopka, ni pa mogoče z njo dopolnjevati razlogov oziroma utemeljitve za odločitev.
ZS člen 89, 89/1, 89/1-3, 92. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 2, 17, 17/2.
sodni izvedenec - razlogi za razrešitev - sodni cenilec - razrešitev sodnega cenilca - redno opravljanje dolžnosti cenilca
Standard skrbnosti izvedenca je potrebno presojati v vsakem primeru posebej. Dokazno breme ravnanj, ki izražajo vestnost v delovanju in komuniciranju sodnih izvedencev in cenilcev s sodiščem oziroma organom, ki mnenje naroči, izhaja iz ZS in Pravilnika ter je v vsakem primeru, glede na dikcijo Pravilnika, na strani izvedencev. Zato bi bilo po mnenju sodišča utemeljeno pričakovati od tožnice, da dokazljivo (pisno) poskrbi za zatrjevani komunikacijski problem, česar pa očitno ni storila.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - zloraba pravice do dostopa do informacij javnega značaja
Za presojo zakonitosti izpodbijanega akta je treba presoditi, ali iz načina vlaganja prosilčevih zahtev izhaja njegov namen prekomerno zasipati tožečo stranko z delom in jo s tem ovirati pri opravljanju nalog ter poseči v njeno dostojanstvo oziroma ali vloženi zahtevi tožeči stranki namerno povzročata kakšne neprijetnosti ali druge nevšečnosti.
Pri podatkih o porabi javnih sredstev in podatkih, povezanih z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, ki so javno dostopni, se mora dostop do teh podatkov omogočiti vsakemu prosilcu, ne glede na njegov namen. Sodišče s tem v zvezi lahko pritrdi toženi stranki, da pri objavi informacij javnega značaja lahko pride tudi do kršitev (tudi človekovih pravic), vendar to ni stvar tega postopka.
Ker gre v obravnavani zadevi v pretežnem delu za plačilne liste in za odredbe za delo preko polnega delovnega časa, torej za podatke o porabi javnih sredstev, v tem delu ne gre za izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člen ZDIJZ.
skrbnik za poseben primer - razrešitev skrbnika za poseben primer - obrazložitev odločbe
Za zaključek, da skrbnik s svojim delom ogroža varovankine koristi in za ugotovitev, da bi bilo za varovanko koristneje, če bi imela drugega skrbnika, je treba dejansko stanje temeljito raziskati, tožniku omogočiti sodelovanje v ugotovitvenem postopku, pri tem pa upoštevati skrbnikovo kontinuirano ravnanje, zadevajoč varovanko. Po izvedenem ugotovitvenem postopku je treba o zadevi odločiti z odločbo, ki mora vsebovati obrazložitev v smislu 214. člena ZUP, saj v nasprotnem primeru njen preizkus ni mogoč.
pogoji za priznanje statusa begunca - pogoji za priznanje subsidiarne zaščite - preganjanje - dokazna ocena - nekonsistentnost izjav
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tožnik ni priskrbel nobenih pisnih, uradnih dokazil za svoje trditve, čeprav je ob vložitvi prošnje sam navedel, katere listine in dokazila ima in jih lahko dostavi, in da je neutemeljen razlog (pogojevanje dostave listin z garancijo, da bo o njegovi prošnji odločeno pozitivno), zaradi katerega tožnik ni predložil nobenih dokazov.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - zavrženje tožbe
Iz obvestila tožene stranke z dne 28. 9. 2017 izhaja, da je bil tožnik zaradi samovoljne zapustitve Azilnega doma izbrisan iz evidence prosilcev za azil, saj se od 24. 9. 2017 v Azilni dom ni več vrnil. To pomeni, da tožnik očitno nima več namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, zato pravnega interesa za vodenje upravnega spora več ne izkazuje, saj je glede na navedeno tožnik s konkludentnim ravnanjem pokazal, da nima (več) interesa za pravnomočno končanje postopka v Republiki Sloveniji in s tem tudi, da odločba, ki jo s tožbo izpodbija, očitna ne posega (več) v njegove pravice, ki jih je uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito.
Obrazložitev izpodbijanega sklepa ne vsebuje navedbe konkretne pravne podlage in razlogov, ki so narekovali odločitev tožene stranke. Res je, da je tožena stranka obrazložitev konkretizirala z navedbo pravne podlage in razlogov za svojo odločitev v odgovoru na tožbo, kar pa ne more nadomestiti pomanjkljivo obrazložitev izpodbijanega sklepa. Obrazložitev izpodbijanega sklepa mora biti povsem konkretna, z navedbo konkretne pravne podlage in konkretnih razlogov, ki so narekovali sprejeto odločitev. Vsebovati mora ugotovitev dejanskega stanja, dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določb predpisov, na katere se opira odločitev, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločitev. Iz obrazložitve mora tako tudi po presoji sodišča jasno izhajati subsumpcija konkretnega dejanskega stana, ki je ugotovljen v zadevi pod abstraktno pravno normo relevantnega predpisa.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - pravica do povračila stroškov - odvetniška tarifa
Vsebina petega odstavka 17. člena ZOdv se ne razteza na pravico do povračila stroškov, kot jo opredeljuje 11. člen OT. Ker so na podlagi določb petega odstavka 17. člena ZOdv odvetniki dolžni trpeti redukcijo plačila za svoje delo (odvetniško storitev), pomeni nepravilno uporabo prava, kolikor se uporabo določbe razširi tudi na izdatke za stranko iz tretjega odstavka 11. člena OT.
Sama možnost povrnitve izdatkov za stranko z obračunom v dejanski višini ali v pavšalnem znesku v višini 2 % od skupne vrednosti storitve po oceni sodišča ni relevantna okoliščina v zvezi s povrnitvijo izdatkov ter za razlikovanje v zvezi z uporabo petega odstavka 17. člena ZOdv.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - raba kmetijskih zemljišč - nenamenska raba
Ugotovitve v postopku potrjujejo uporabo predmetnega zemljišča v nasprotju z njegovim namenom in v zadevi niti ni bistveno, ali je del zemljišča, na katerem je postavljen pano za oglaševanje, kljub temu lahko obdelan ali ne.
Sestanek tožnika na CSD v Splitu ni takšna osebna okoliščina, ki bi v skladu z drugim odstavkom 77. člena ZIKS-1 utemeljevala odhod v tujino med koriščenjem prostega izhoda. Odhod v tujino, kot ga predvideva zakon, je namreč izjema. Obsojenec praviloma med prostim izhodom ne sme zapustiti ozemlja Republike Slovenije. Izjemoma, kadar to zahtevajo njegove osebne okoliščine, lahko odhod iz države dovoli minister, pristojen za pravosodje. V konkretnem primeru ne gre za enkraten dogodek, ampak se tožnik želi udeležiti postopka pred upravnim organom, ki se ga po njegovem pooblastilu lahko udeleži tudi druga oseba. Ne samo, da ne gre za enkraten dogodek v smislu neponovljivosti, ampak je po navedenem tožnikove pravice, obveznosti oziroma pravne koristi v postopku urejanja stikov z mladoletnim otrokom, ki živi na Hrvaškem, mogoče zavarovati na drug način, ki manj posega v izvrševanje zaporne kazni.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - plačilo stroškov izvedenca - nastanek stroškov
Na podlagi podatkov v spisu je tožena stranka s pravilnim razlogom tožniku odrekla BPP za plačilo stroškov postopka. V času vložitve prošnje za BPP (t.j. 30. 3. 2017) in odločanja o prošnji za dodelitev BPP še ni bilo gotovo, ali bo dokazovanje z izvedencem potrebno, torej ali bodo stroški za izvedenca nastali, predvsem pa ne, katera pravdna stranka jih bo dolžna kriti.
upravni spor - tožnik v tujini - tožba v tujem jeziku - pooblaščenec za sprejem pisanj - začasni zastopnik za sprejem pisanj
Sodišče je tožečo stranko opozorilo, da bo tožbo zavrglo, kolikor v danem 30 - dnevnem roku ne bo odpravila pomanjkljivosti tožbe v skladu z izrekom sklepa z dne 13. 7. 2017. Rok za odpravo pomanjkljivosti tožbe se je iztekel z dnem 14. 9. 2017, tožeča stranka pa do tega dne, niti kasneje do izdaje tega sklepa, ni odpravila pomanjkljivosti tožbe, kot ji je to naložilo sodišče v zgoraj navedenem sklepu. Sodišče je zato tožbo ob uporabi prvega odstavka 146. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, četrtega odstavka 108. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 104. člena ZPP ter drugega odstavka 31. člena ZUS-1, zavrglo.
upravni spor - tožnik v tujini - tožba v tujem jeziku - poziv k popravi tožbe - pooblaščenec za sprejem pisanj - zavrženje tožbe
Po podatkih spisa je bil tožnici sklep, s katerim ji je sodišče naložilo popravo tožbe, vročen 12. 7. 2017. Pred iztekom roka se je tožnica na sklep odzvala, vendar pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji ni imenovala, predložila pa tudi ni slovenskega prevoda tožbe. Sodišče je zato tožnici z dopisom z dne 16. 8. 2017 ponovno pojasnilo, koga lahko imenuje kot svojega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji ter jo ponovno pozvalo, da do izteka roka dne 11. 9. 2017 dopolni tožbo v skladu s sklepom sodišča I U 634/2017-4 z dne 27. 6. 2017, nakar se je tožnica še pred iztekom roka ponovno odzvala z vlogo v tujem jeziku. Pri tem pa pozivu sodišča, kako naj odpravi pomanjkljivosti tožbe, ni sledila. Sodišče je zato ob uporabi prvega odstavka 146. člena ZPP, četrtega odstavka 108. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 104. člena ZPP ter ob uporabi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.