odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - dovoljenost predloga za odložitev
Pritožbeno sodišče presoja pravilnost in zakonitost odločitve sodišča prve stopnje v okviru veljavne zakonodaje, ki kot razlog za zavrženje predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja določa, da od dneva poteka preizkusne dobe, določene z zadnjim sklepom o odložitvi, še nista minili dve leti. In ker je sodišče prve stopnje skladno s podatki spisa v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo obstoj zakonsko določenega razloga, je povsem utemeljeno na podlagi četrtega odstavka 202.d člena ZP-1 storilčev predlog zavrglo.
Za presojo, ali je izpolnjen pogoj takojšnjega umika tožbe po prvem odstavku 158. člena ZPP, ni odločilen le datum izpolnitve, pač pa, kdaj je tožnik za to zvedel. Tožnik je po vložitvi navedene vloge tožene stranke, ko je bil torej seznanjen s tem, na kaj se nanaša plačilo tožene stranke, umaknil tožbo v celoti (tudi v zvezi z neizpolnjenim delom tožbenega zahtevka). Kadar pride med pravdo do delne izpolnitve, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu. Določbe drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujejo, ampak dopolnjujejo tudi, kadar tožena stranka samo delno izpolni tožbeni zahtevek, tožnik pa se s tem zadovolji. Če tožbo takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od toženca toliko pravdnih stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00019388
ZKP-UPB8 člen 15, 39, 355, 355/2, 371, 371/2.. KZ-1-UPB2 člen 207, 207/1.
pravice obrambe - dokazni predlog - zavrnitev dokaznih predlogov - nepotreben dokaz z izvedencem - alibi obdolženca - izločitev sodnika - sodelovanje v zunajobravnavnem senatu - roparska tatvina - predmet kaznivega dejanja - grožnja z napadom - konkretizacija zakonskih znakov - dokazna ocena izpovedbe prič
Po pravilni presoji sodišča prve stopnje je identiteta obtoženega De. S., ki naj bi se razjasnjevala z izvedenčevo strokovno obdelavo videoposnetkov kamere, v celoti ugotovljena in pojasnjena z zaslišanjem obeh varnostnikov, njuni izpovedbi pa sta bili po oceni sodišča prve stopnje konsistentni in skladni z dogajanjem na pregledanih videoposnetkih, na katerih samih obrazov ni bilo mogoče razlikovati do stopnje prepoznavnosti, so pa omogočili ugotovitve o dinamiki dogajanja v ključnih trenutkih. Zato je sodišče prve stopnje dokazni predlog po postavitvi izvedenca za videoposnetke kamere pravilno zavrnilo kot nepotreben. Po oceni pritožnika naj bi podatki o baznih postajah potrdili, da obtoženec v kritičnem času ni bil na kraju kaznivega dejanja, ampak doma. Pritožnik spregleda, da obtoženčevo prebivališče in kraj kaznivega dejanja pokriva ista bazna postaja. S predlaganim dokazom torej ne bi bilo mogoče vnesti dvoma v ugotovljena obremenilna dejstva. Predmet kaznivega dejanja roparske tatvine je premična stvar, ki je tuja oziroma ki ni storilčeva last. Zgolj v tem okviru in obsegu opredelitev predmeta roparske tatvine sodi med odločilna dejstva oziroma zakonske znake tega kaznivega dejanja. Zakonsko besedilo podrobnejše označbe oziroma konkretizacije tega zakonskega znaka ne zahteva (razen pri kvalificirani obliki kaznivega dejanja roparske tatvine, ki tudi po naravi stvari terja natančnejšo opredelitev predmeta zaradi ugotovitve njegove večje vrednosti). Sodelovanje v senatu, ki je odločal o pritožbi zoper sklep o uvedbi preiskave, ni ovira za opravljanje sodniške dolžnosti pri sojenju o glavni stvari. Pritožnik ima prav, da so podane določene razlike med tem, kar sta varnostnika povedala v predkazenskem postopku in njunimi izpovedbami pred sodiščem, pri čemer se varnostnika v svojih izjavah razlikujeta tudi med seboj, vendar se razlike nanašajo na okoliščine, ki za presojo obravnavane zadeve niso bistvene. Opis, iz katerega izhaja, da sta obtoženca skupaj z vrečami ukradenih stvari zalotila varnostnika in ga poskušala z ukradenim zadržati do prihoda policije, pa je zato, da ukradeno obdrži in z ukradenim odide stran, obtoženec med prerivanjem z enim od varnostnikov od neznano kje v roke vzel nož, vendar je temu varnostniku uspelo obtoženca obvladati in spraviti na tla, ustrezno konkretizira grožnjo obtoženca varnostnikoma z namenom obdržati ukradeno stvar.
premoženjska škoda - pravno priznana škoda - davčna izvršba
Kot izhaja iz prvega odstavka 164. člena OZ je odgovorna oseba dolžna vzpostaviti stanje, kot je bilo, preden je škoda nastala. Kot izhaja iz sodne prakse je pravno priznana tista škoda, ki pomeni zmanjšanje premoženja ali prepreči njegovo povečanje. Tožnik je bil sporni znesek dolžan vrniti toženi stranki ali prostovoljno ali preko davčne izvršbe, kajti v zvezi z navedenim zneskom tudi ni prišlo do odpusta obveznosti v posledici uvedenega stečajnega postopka. V tem primeru pa ni mogoče šteti, da mu je tožena stranka povzročila pravno priznano škodo. Tožnikovo premoženje se z vračilom razlike oziroma rubeža in sredstev na njegovem bančnem računu ni zmanjšalo (saj do spornega zneska ni bil upravičen), kar pomeni, da mu tudi ni mogla nastati pravno priznana škoda.
ZDR-1 člen 2, 9, 9/2, 9/3, 75, 75/3, 92, 92/1, 94, 108, 109, 129, 129/1, 222.. ZDR člen 73, 73/3.. ZKolP člen 4.. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije (2015) člen 48.
dodatek za delovno dobo - plačilo razlike plače - višina dodatka - odmerni odstotek
Določbi 9. in 22. člena ZDR-1 je treba razlagati tako, da sta predmet kolektivnega dogovarjanja lahko tako dolžina in način upoštevanja delovne dobe kot odmerni odstotek, saj oboje ustreza zakonskemu pojmu "višina dodatka" iz 129. člena ZDR-1. Dodatek za delovno dobo se na podlagi 48. člena kolektivne pogodbe prizna le za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu.
začasna odredba - skupno premoženje - prepoved odtujitve in obremenitve poslovnega deleža
Sodišče upniku, skupnemu lastniku, sicer brez predloga ne more nuditi več varstva, kot ga sam želi, ne sme pa mu zavrniti manj varstva, kot bi ga bil upravičen zahtevati. Tudi na polovici stvari obstaja namreč skupnost lastnikov. Še drugače povedano: vsak (idealni) delček premoženja, ki je skupno, je skupen. Skupni lastnik pa ima zato še vedno dispozicijo, da predlaga zavarovanje le dela sicer skupne celote.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00018890
KZ-1 člen 99, 99/1, 99/1-1, 158, 160, 160/1, 160/4, 168, 168/2. URS člen 1, 39, 39/1. ZKP člen 19.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - žaljiva obdolžitev - posebne določbe o pregonu - obtožno načelo - zasebni tožilec - upravičeni tožilec - uradna oseba - funkcionar - svoboda izražanja - razžalitev - namen zaničevanja
V 19. členu ZKP je urejeno obtožbeno načelo ali načelo akuzatornosti. Funkcijo pregona lahko opravlja le upravičeni tožilec. Od uveljavitve Novele KZ-1C je v obravnavanem primeru upravičeni tožilec le zasebni tožilec, ne pa več državni tožilec. Iz razlage sprememb, ki jih je prinesla Novela KZ-1C in so objavljene v Poročevalcu Državnega zbora dne 21. 5. 2015, izhaja, da je bila sprememba drugega odstavka 168. člena KZ-1 predlagana zato, da bodo politični funkcionarji izvršilne veje oblasti in funkcionarji samoupravnih lokalnih skupnosti za kazniva dejanja zoper čast in dobro ime, pregon lahko izvrševali le še preko zasebne kazenske tožbe in ne več na podlagi njihovega predloga. Sprememba se nanaša na uradne osebe - funkcionarje iz 1. točke prvega odstavka 99. člena KZ-1 (poslance Državnega zbora, člane Državnega sveta in občinske svetnike), na funkcionarje Vlade Republike Slovenije (predsednika vlade, ministre, državne sekretarje) in na funkcionarje samoupravnih lokalnih skupnosti, to je na župane in podžupane. Na ta način pa se sorazmerno okrepi varstvo svobode izražanja (prvi odstavek 39. člena Ustave), tako da bodo kazensko pravni (represivni) posegi države (način pregona) nekoliko bolj omejeni znotraj sistema ustavne demokracije Slovenije (1. člen Ustave), kar je tudi v skladu z načelom "ultima ratio".
V času izdaje izpodbijane sodbe državni tožilec ni bil upravičeni tožilec, zato je sodišče druge stopnje v tem delu izpodbijano sodbo razveljavilo (393. člen ZKP), obtožnico državnega tožilca pa iz razloga po 1. točki prvega odstavka 352. člena ZKP zavrglo.
ZD nima določb o (ne)veljavnosti nepristne oporoke. Nepristnost (neavtentičnost, ponarejenost) oporoke pomeni ne nastanek oporoke. Če pravni posel ne nastane, ni predmeta izpodbijanja. Mogoče je vložiti tožbo za ugotovitev nepristnosti take oporoke, ustrezna oblika varstva je tudi ničnostni zahtevek.
Za kaznivo dejanje pranja denarja po tretjem, drugem in prvem odstavku 252. člena KZ je predpisana kazen zapora do osmih let in denarna kazen. Navedeni kazni sta torej predpisani kumulativno. Res se sicer denarna kazen lahko izreče kot glavna in kot stranska kazen, vendar se denarna kazen, ko je izrečena poleg zaporne, lahko izreče le kot stranska kazen (kot glavna kazen pa se v takem primeru izreče zaporna kazen); in to tudi takrat, kadar sta zaporna in denarna kazen v kazenskem zakoniku predpisani kumulativno.
ZKP člen 527, 527/1. ZKP člen 522. BRSI člen 8, 8/1, 8/1-5.
izročitev zahtevane osebe - pogoji za izročitev - milejši predpis - absolutno zastaranje kazenskega pregona
Senat sodišča prve stopnje je ravnal pravilno, ko je za presojo pogojev za izročitev zahtevane osebe državi prosilki uporabil za zahtevano osebo milejši predpis, to je v času, ko bi naj storil preostalih devet kaznivih dejanj po dveh obtožnicah pristojnih državnih tožilstev države prosilke iz II. točke izreka izpodbijanega sklepa. Glede na čas storitve kaznivih dejanj in zagrožene kazni zanje je pravilno ugotovilo, da je kazenski pregon absolutno zastaral po pravu Republike Slovenije kot zaprošene države, s čimer je nastopil obligatorni razlog za zavrnitev predaje zahtevane osebe iz 5. točke prvega odstavka 8. člena Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o izročitvi (BRSI).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSL00021259
ZPP člen 13, 285. ZVEtL-1 člen 52, 52/1. SPZ člen 99. ZTLR člen 29, 55. ZZD člen 265.
sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - prenehanje vznemirjanja lastninske pravice - nepremičnina v družbeni lasti - družbeno sredstvo v družbeni pravni osebi - upravljanje z nepremičninami - priposestvovanje pravice stvarne služnosti - prepoved razpolaganja s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve - pravica do posesti - pripadajoče zemljišče - plačilo uporabnine - uporabnina za nepremičnino - uporaba dela nepremičnine - prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - uveljavljanje ničnosti odločbe o denacionalizaciji - materialno procesno vodstvo
Obravnavana nepremičnina je bila olastninjena in na podlagi določb ZDen vrnjena bivši lastnici. Vrnjena je bila v last in posest z denacionalizacijsko odločbo v letu 2006, vendar je bila že s 88. členom ZDen, od uveljavitve v letu 1991, izvzeta iz pravnega prometa, kar pomeni, da na njej stvarne pravice (ne lastninske pravice ne stvarne služnosti) ni bilo mogoče pridobiti niti s priposestvovanjem.
Ko je ugotovilo, da je kabel tega dne oviral pot kupcev tako, da se je nahajal približno pol metra izpod pulta na pohodni poti, se je sodišče prve stopnje pravilno ukvarjalo z vprašanjem, ali tako puščen predmet na tleh lahko predstavlja nedopustno ravnanje, in z vprašanjem, ali bi bilo mogoče škodni dogodek ob potrebni skrbnosti preprečiti.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da zaključek degustacije ni bil nepričakovan dogodek ter da bi moral toženkin zavarovanec neposredno po zaključku degustacije kabel pospraviti, da ne bi oviral pohodnih površin.
Sodišče prve stopnje je premalo upoštevalo dejstvo, da je kabel ležal zvit na tleh na pohodni površini ter da je tožnica prišla izza vogala. Če bi šlo za večjo, višjo oviro, bi jo tožnica najbrž lažje opazila. Po drugi strani je sodišče prve stopnje premalo upoštevalo dejstvo, da je, kljub temu, da mora vsak najprej poskrbeti za svojo lastno varnost, trgovina takšen prostor, kjer so na policah naloženi artikli in je pogled kupca praviloma usmerjen v artikle. Po oceni pritožbenega sodišča je odgovornost toženkinega zavarovanca, ker ni pravočasno, to je nemudoma po zaključku degustacije, pospravil kabla pod strop in s tem ni pravočasno odvrnil predvidljivih vzrokov za tožničino poškodbo, večja kot tožničina odgovornost zaradi nepazljivosti in neskrbnosti.
fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve v soboto - menični spor - rok za ugovor - pritožba zoper sklep pritožbenega sodišča
Fikcija vročitve nastopi tudi na soboto, nedeljo, praznik, ki je dela prost dan, ali na drug dela prost dan v Republiki Sloveniji. Dan, ko je naslovniku pisanje puščeno v nabiralniku, na začetek teka roka za opravo procesnega dejanja ne vpliva. Obveznost vročevalca, da sklep o izvršbi pusti v naslovnikovem predalčniku, je namenjena le temu, da se zagotovi čim večja dejanska verjetnost, da se bo naslovnik kljub vročitvi s fikcijo res seznanil s pisanjem.
Če bi posebne okoliščine konkretnega primera povzročile, da bi dolžnik iz upravičenega vzroka zamudil rok za vložitev ugovora zoper (po 142. členu ZPP vročeni) sklep o izvršbi, mu je na voljo vrnitev v prejšnje stanje.
Od obvestila o prispeli pošiljki je imel dolžnik na voljo 15 dni za dvig pošiljke. Kdaj se bo ta rok iztekel, in torej, da bo to na soboto, je bil dolžnik seznanjen že s prejemom tega obvestila, kar bi lahko ustrezno upošteval. Po preteku tega roka je imel še tri dni za vložitev ugovora, tako kot ostali dolžniki v meničnih sporih.
Zaradi različnosti procesnih položajev 357.a člen ZPP pritožbo zoper razveljavitveni sklep omejuje le na primere, ko višje sodišče razveljavi sodbo sodišča prve stopnje.
KZ-1 člen 74, 74/2, 75, 75/1, 75/2, 76, 76/1. ZFPPIPP člen 61, 303, 303/1, 310, 310/1, 312, 312/2.
stečajni postopek - preizkus terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - izločitvena pravica - prerekanje izločitvene pravice - izpodbijanje izločitvene pravice - protipravno pridobljena premoženjska korist - odvzem premoženjske koristi - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - napotitev na pravdo - uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi
Storilcu ali drugi prejemnici oziroma prejemniku koristi se v skladu s prvim odstavkom 75. člena KZ-1 odvzamejo denar, dragocenosti in vsaka druga premoženjska korist, ki je bila pridobljena s kaznivim denarjem ali zaradi njega, če pa mu jih ni mogoče odvzeti, se mu odvzame premoženje, ki ustreza premoženjski koristi. Če to ni mogoče, pa se mu naloži, da mora plačati denarni znesek, ki ustreza tej premoženjski koristi. Premoženjska korist se torej primarno odvzame v naravi. In le kadar je le-ta odvzeta v naravi ima upnik, po presoji pritožbenega sodišča, izločitveno pravico, to je pravico, da od stečajnega dolžnika (v skladu z 22. členom ZFPPIPP) zahteva izročitev točno določene stvari (premičnin, nepremičnin, državnih blagovnih rezerv) oziroma odvzete koristi v naravi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00018717
ZPP člen 154, 154/1, 360, 360/1. ZIZ člen 67.
neupravičena izvršba - nasprotna izvršba - pogoji za nasprotno izvršbo - razlogi za nasprotno izvršbo - odškodnina - škoda - stroški nasprotne stranke v izvršilnem postopku - preplačilo dolga
Predlog za nasprotno izvršbo je sodišče prve stopnje zavrnilo z obrazložitvijo, da lahko v postopku nasprotne izvršbe od upnika zahteva le vračilo tistega, z izvršbo prejetega, zneska, do katerega upnik ni upravičen, plačilo odškodnine za povzročeno škodo, ki naj bi jo storil upnik, pa ni in ne more biti predmet predloga za nasprotno izvršbo.
Če dolžnik meni, da mu je upnik z neupravičeno izvršbo povzročil kakršnokoli škodo, lahko navedeno uveljavlja le v pravdnem postopku, ne pa v postopku nasprotne izvršbe, ki je namenjen le vrnitvi zneska, ki predstavlja preplačilo dolga. Vse navedbe, ki jih dolžnik podaja v zvezi s tem, kako je prišlo do dolga po sklepu o izvršbi, bi dolžnik lahko uveljavljal zgolj v rednem ugovoru zoper sklep o izvršbi.
postopek osebnega stečaja - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - neutemeljen ugovor - sodelovalna dolžnost - načelo vestnosti in poštenja - prepoved razpolaganja s premoženjem - dolžnikovo premoženje, ki gre v stečajno maso - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - stroški postopka - načelo enakosti pred zakonom - stroški dolžnika - stroški upnika
Sodišče prve stopnje ni odstopilo od veljavne sodne prakse in je na razumljiv način pojasnilo, zakaj upnik s svojimi argumenti ne more biti uspešen. Pri tem se je z vsemi njegovimi argumenti seznanilo, jih obravnavalo ter se do njih opredelilo. Sodišče prve stopnje se je do vsakega od očitkov opredelilo in navedlo, katere šteje kot neutemeljene, katere kot neizkazane, katere kot neodločilne in katere kot tiste, o katerih je sodišče prve stopnje že odločalo, ko je obravnavalo prvi upnikov ugovor proti odpustu obveznosti in ugovor upravitelja proti odpustu obveznosti. Sodišče prve stopnje ni kršilo temeljnih človekovih pravic niti pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS.
Načelo enakosti pred zakonom ne pomeni, da zakonodajalec ne bi smel različno urejati položajev posameznih pravnih subjektov, pač pa, da mora za razlikovanje obstajati razumen razlog. Bistveno enake primere mora torej obravnavati enako. Upnik in dolžnica nista v enakem položaju, saj je dolžnica v postopku osebnega stečaja in mesečno prejema le znesek denarnih sredstev, določen v 102. členu ZIZ v zvezi s tretjim odstavkom ZFPPIPP. In ker stroški, nastali v zvezi z ugovorom proti odpustu obveznosti niso stroški postopka osebnega stečaja, ki jih ZFPPIPP ureja v 354. in 355. členu v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP, smiselna uporaba določb ZPP o stroških postopka za dolžnico ter uporaba določbe 129. člena ZFPPIPP za stroške upnika, v danem primeru ne pomeni kršitve načela enakosti pred zakonom.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00021795
OZ člen 39, 39/2, 39/4, 40, 40/3. ZZK-1 člen 243.
ničnost darilne pogodbe - ničnostna tožba - izigranje upnikov - nedopustna podlaga - izbrisna tožba - vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - postopek osebnega stečaja
V sodni praksi se je uveljavilo stališče, da pogodba, ki je sklenjena (z glavnim) namenom izigrati tretje in jih prikrajšati v njihovih premoženjskih pravicah, nasprotuje moralnim načelom. Taka kavza pogodbe je zato v skladu z drugim odstavkom 39. člena OZ nedopustna. Če je podlaga nedopustna, je pogodba nična. V primeru neodplačne pogodbe pa je ta nična tudi tedaj, ko drugi pogodbenik ni videl, da je nedopustni nagib bistveno vplival na odločitev njegovega sopogodbenika.
zavrnitev dokaznega predloga - vnaprejšna dokazna ocena - pobotni ugovor - obstoj terjatve - procesno pobotanje - obstoj dogovora - terjatev iz delovnega razmerja - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - razlogi za razveljavitev sodbe
Zaključek sodišča prve stopnje, da zavrne toženčev dokazni predlog, predstavlja po vsebini v razmerju do predlaganih prič vnaprejšnjo dokazno oceno, ki ni dopustna. Ni prav, da sodišče po eni strani zavrne toženca, češ da svoje terjatve (trditve) ni dokazal, čeprav mu je pred tem samo najprej preprečilo izvedbo ključnih dokazov, s katerimi bi to sploh lahko storil.
Četudi gre po vsebini za nagrado, ki je (lahko) povezana z delovnim razmerjem, to ne pomeni, da je toženec ne (z)more pobotati v okviru te pravde, o čemer sta se zaradi narave procesnega pobotanja že izrekla tako teorija kot tudi sodna praksa.
ZFPPIPP člen 58, 58-2, 399, 399/4, 399/4-3. OZ člen 569, 569/1, 570, 570/1, 1012.
stečajni postopek nad dolžnikom - postopek odpusta obveznosti - sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - aktivna legitimacija upnika - procesna legitimacija upnika - opravljanje procesnih dejanj - neplačana terjatev - prenehanje procesne legitimacije upnika - ovira za odpust obveznosti - prevzem nesorazmernih obveznosti - brezposelnost - blokada transakcijskega računa - posojilna pogodba - poroštvena pogodba
Kot izhaja iz 2. točke 58. člena ZFPPIPP, preneha upnikova pravočasno prijavljena terjatev v stečajnem postopku, pod pogojem, da je bila v celoti plačana. Ob ugotovitvi, da upnikova terjatev do dolžnika še obstaja, je upnik procesno legitimiran za opravljanje procesnih dejanj v stečajnem postopku. Glede na navedeno je pravilen tudi sklep sodišča prve stopnje, da je upnik procesno legitimiran za vložitev ugovora proti odpustu obveznosti.
Sklep, da je dolžnica s sklenitvijo dveh pogodb s telefonskima operaterjema prevzela obveznosti, ki so bile nesorazmerne z njenim premoženjskim položajem, utemeljujejo predvsem ugotovitve, da je bila v času sklepanja pogodb nezaposlena in ni prejemala rednih dohodkov ter tudi ni razpolagala s premoženjem večje vrednosti, da je imela bančni račun blokiran ter da je imela v tistem obdobju tudi neporavnane obveznosti do drugih upnikov. Nenazadnje pa tak sklep utemeljuje tudi dejstvo, da gre za telefona višjega cenovnega razreda po pogodbah, sklenjenih v razmaku nekaj dni, dolžnica pa ni po teh pogodbah poravnala niti ene mesečne obveznosti.
vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo - vzročna zveza - solidarna odgovornost - višina nastale škode
Glede na jasen opis poteka pretepa, kot ga vsebuje izrek pravnomočne kazenske sodbe, ne more biti nobenega dvoma, da sta tožnika poškodovala oba toženca in da sta mu pri tem povzročila tudi premoženjsko škodo. Toženca vzročne zveze med njunim ravnanjem in nastalo premoženjsko škodo nista uspela izpodbiti.