mednarodna zaščita - zahtevek za uvedbo ponovnega postopka - nova dejstva in novi dokazi
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tožnik svoj zahtevek utemeljuje z dejstvi, ki so po njegovih navedbah obstajala že v času predhodnega postopka za priznanje mednarodne zaščite, te navedbe pa ne morejo biti razlog za uvedbo ponovnega postopka. Poleg tega bi moral tožnik v skladu s prvim odstavkom 65. člena dokaze, o katerih je govoril, predložiti že skupaj z zahtevkom za uvedbo ponovnega postopka, tožnik pa v zahtevku šele napoveduje, da jih bo lahko pridobil, in že zaradi tega niso izpolnjeni pogoji za ugoditev zahtevku za uvedbo ponovnega postopka. Ne glede na navedeno pa, tudi če bi te dokaze pridobil, še vedno ne bi bili izpolnjeni pogoji za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite iz prvega odstavka 64. člena ZMZ-1, saj morajo biti ti dokazi in ta dejstva take narave, da pomembno povečujejo verjetnost, da prosilec izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite. V konkretnem primeru pa tožnikove navedbe te verjetnosti ne povečujejo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva
Po tretjem odstavku 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, (med drugim) če je zahteva ali pričakovanje prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. V obravnavanem primeru pa organ za BPP ugotavlja, da po ustaljeni sodni praksi (na katero se pravilno sklicuje) Vrhovno sodišče pritožbo zoper sklep o zavrženju tožbe zavrne, če tožnik pomanjkljivosti tožbe v odrejenem roku ne odpravi, kot je bilo zahtevano.
davek od dohodka pravnih oseb - davčni inšpekcijski nadzor - načelo materialne resnice - načelo zaslišanja strank - nepopolno dejansko stanje - davčno (ne)priznani odhodki - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Iz besedila 77. člena ZDavP-2 izhaja, da nelistinski dokazi (kot je npr. zaslišanje prič) niso izključeni, zakonska dikcija, da se trditve „praviloma“ dokazuje s tam naštetimi listinskimi dokazi, pa zgolj izraža usmeritev zakonodajalca v učinkovitost postopanja v davčnem postopku, saj je dokazovanje z listinami po naravi stvari lažje in hitrejše. Davčni organ je v postopku pridobil pisne izjave zaposlenih delavcev pri tožniku. Tudi po presoji sodišča gre v obravnavanem primeru navedenih izjav procesno za zaslišanje prič in ne za pridobivanje podatkov v smislu 41. člena ZDavP-2, ki se nanj sklicuje davčni organ, pri katerem tožnik ni sodeloval. Zato so utemelji tožbeni razlogi, da je s tem kršeno načelo zaslišanja stranke.
poprava krivic - pravica do odškodnine - nepopolno dejansko stanje
Iz obrazložitve izpodbijanega akta izhaja, da toženka navedenih, pravno relevantnih dejstev ni ugotavljala, ampak je odločitev oprla na ugotovitev, da je status političnega zapornika priznala tožnikovemu očetu in da se je tožnik rodil šele po tem, ko je njegov oče prišel iz zapora. To pa niso tista dejstva, ki so odločilna za odločitev, ali je tožnik upravičen do statusa po ZPKri. Kot je sodišče že pojasnilo, je pomembno, ali je tožnik bivši politični zapornik ali svojec žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja, ki lahko po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju uveljavlja družinsko pokojnino.
ZCes-1 člen 78, 78/3, 78/5. ZJC člen 47, 68, 68/2. ZUP člen 214.
postavitev objekta za oglaševanje - inšpekcijski ukrep odstranitve objekta - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - neobrazložena odločba
Drugi odstavek 68. člena ZJC izrecno določa, kaj mora vsebovati soglasje, in sicer pogoje postavitve, ki morajo biti v skladu s predpisi o varstvu cest in varnosti prometa na njih, ter pogoje vzdrževanja in odstranitve teh objektov in naprav. To pomeni, da bi morala upravna organa presoditi pravno naravo pogodbe na podlagi določbe drugega odstavka 68. člena ZJC in ugotoviti, ali izpolnjuje pogoje za soglasje ali ne. Zgolj sklicevanje na stališče občine, da soglasja ni izdala, kot že navedeno, ne zadošča za zaključek, da navedena pogodba ne more šteti za soglasje.
ZDIJZ člen 4a, 4a/1, 4a/1-1, 6a, 6a/1. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
dostop do informacij javnega značaja - poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava - poslovna skrivnost - bistvena kršitev določb postopka
Zgolj jezikovna razlaga določbe 4.a člena ZDIJZ, ki ne ločuje med pravnimi posli nanašajočimi se na podporno dejavnost subjekta od pravnih poslov, ki se nanašajo na osnovno dejavnost subjekta, ki jo izvaja na trgu, bi lahko pripeljala do pravnih posledic, ki so v nasprotju z namenom omogočanja dostopa do informacij javnega značaja. Drugačna razlaga ZDIJZ bi v skladu s citirano odločbo Ustavnega sodišča pomenila prekomeren poseg v pravico do svobodne gospodarske pobude.
inšpekcijski ukrep tržnega inšpektorja - ukrep tržnega inšpektorja na področju cen - nepoštena poslovna praksa - zavajajoče oglaševanje - maloprodajna cena - prepoved oglaševanja
Po oceni sodišča je z vidika povprečnega potrošnika, ki po pošti na dom prejme katalog tožeče stranke, v katerem ni jasno označeno, kaj sploh pomeni priporočena maloprodajna cena, brezpredmetno, da bi lahko potrošnik isti izdelek naročil iz (le ene) tuje spletne trgovine, saj so v katalogu izdelki s prečrtanjem višje cene in oznako „samo“ označeni na način, da potrošnik upravičeno sklepa, da gre za popust. Pri prikazovanju znižanja cen gre namreč za pomemben psihološki učinek, ki ga ima oglaševanje na potrošnika, s čimer je podana tudi možnost oškodovanja potrošnika, da se pod napačnim vtisom, ki ga pridobi ob ogledu reklamnega kataloga tožeče stranke, odloči za obisk ene od njenih poslovalnic, misleč, da gre za popust oziroma ugodnejši nakup zaradi nižje cene, po kateri pa v resnici tožeča stranka blaga ni nikoli prodajala.
ZUP člen 9. ZUTD člen 164, 164/1, 164/1-4, 172, 173/3, 172/3-2. Pravilnik za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku (2014) člen 2, 2/1, 2/1-2, 6.
zagotavljanje dela delavcev drugemu delodajalcu - pogoji za opravljanje dejavnosti - izpolnjevanje pogojev za opravljanje dejavnosti - izbris iz registra - pravica do izjave - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
V času zaprosila je tožnica z dovoljenjem že razpolagala, za (novo) strokovno osebo pa je toženi stranki predložila tudi dokumentacijo. Zato bi morala tožena stranka obrazložiti, zakaj je uporabila 6. člen Pravilnika za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabnikom in Inšpektorat zaprosila za (ponovno) preverbo kadrovskih pogojev. Ker izpodbijana odločba o tem nima nobenih razlogov, je pomanjkljiva. Na podlagi tega zaprosila je Inšpektorat toženi stranki posredoval negativno poročilo, ta pa je nanj oprla izpodbijano odločbo.
ZCes-1 člen 78, 78/3, 78/5. ZJC člen 47, 68, 68/2. ZUP člen 214.
postavitev objekta za oglaševanje - inšpekcijski ukrep odstranitve objekta - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - neobrazložena odločba
Drugi odstavek 68. člena ZJC izrecno določa, kaj mora vsebovati soglasje, in sicer pogoje postavitve, ki morajo biti v skladu s predpisi o varstvu cest in varnosti prometa na njih, ter pogoje vzdrževanja in odstranitve teh objektov in naprav. To pomeni, da bi morala upravna organa presoditi pravno naravo pogodbe na podlagi določbe drugega odstavka 68. člena ZJC in ugotoviti, ali izpolnjuje pogoje za soglasje ali ne. Zgolj sklicevanje na stališče občine, da soglasja ni izdala, kot že navedeno, ne zadošča za zaključek, da navedena pogodba ne more šteti za soglasje.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - pogoji za odobritev
Odobritev pravnega posla po predpisanem postopku pomeni le, da so izpolnjeni zaradi navedene javnopravne kontrole predpisani pogoji za veljavnost zavezovalnega pravnega posla, ne pa tudi, da so izpolnjeni drugi pogoji za njegovo veljavnost. Za odločanje o morebitnih sporih iz sklenjene pogodbe je pristojno sodišče splošne pristojnosti, ne pa upravni organ.
ZVRK člen 4, 4/1, 14, 14/5. ZLV člen 40, 45, 46, 75.
varstvo volilne pravice - lokalne volitve - volilna kampanja - financiranje - proračunska sredstva - prijava stalnega prebivališča - trditveno in dokazno breme
Nedovoljeno financiranje volilne kampanije v omenjenih treh kratkih in po vsebini nepomembnih delih intervjuja z C. C. očitno ni moglo vplivati na preoblikovanje volje volivcev, tako da je ta na volitvah bila izražena avtentično in svobodno.
Od petih zatrjevanih nepravilnosti nedvomno izkazana samo tista, ki zadeva financiranje volilne propagande v glasilu "Ljubljana", ki pa jo je pritožnik uspel izkazati samo za en del intervjuja z C. C., ki je bil objavljen dne 10. 10. 2018, in kjer je bila intenzivnost politične propagande zelo nizka. V preostalem delu prvega pritožbenega ugovora in v vseh ostalih šestih listinskih dokazov pa pritožnik ni uspel izkazati obstoja nepravilnosti, tako da bi bilo treba na glavni obravnavi zaradi razčiščevanja ali ugotavljanja novih in drugih pravno-relevantnih dejstev ugoditi kateremu od dokaznih predlogov, ki jih je sicer sodišče na podlagi t.i. temeljnega (prvega) preizkusa pritožbe zavrnilo.zražena avtentično in svobodno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - dan vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravočasnost
Tožnik je predmetno prošnjo za dodelitev BPP nesporno poslal priporočeno po pošti 15. 4. 2022. Datum oddaje pošiljke na pošto pa je edino dejanje, na katerega ima stranka neposreden vpliv. Glede na to, da je tožnikov pooblaščenec pritožbo vložil 19. 4. 2022, ko je organ za BPP tudi prejel tožnikovo prošnjo za BPP, to dejanje pravne pomoči (vložitev pritožbe) ni nastalo pred dnevom vložitve prošnje.
ZBPP člen 30, 30/9, 30/10, 34, 34/2. ZUP člen 214, 214/1.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - razrešitev postavljenega odvetnika - predlog za razrešitev postavljenega odvetnika - obrazložitev odločbe - pomanjkljiva obrazložitev - zmotna uporaba materialnega prava
Za obravnavani primer je bistveno, da je zahtevo za razrešitev odvetnice podala tožnica, torej da gre za situacijo iz devetega odstavka 30. člena ZBPP. Toženka pa je, namesto, da bi utemeljenost zahteve presodila na navedeni pravni podlagi, v nadaljevanju presojala (tudi) obstoj pogojev po desetem odstavku 30. člena ZBPP ter na tej podlagi izdala izpodbijano odločbo, čeprav vložene zahteve odvetnice za svojo razrešitev ni imela, oziroma to iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja.
brezplačna pravna pomoč - vložitev tožbe - zamuda roka - prepozna tožba - zavrženje tožbe
30-dnevni zakonski rok za vložitev tožbe v upravnem sporu se je iztekel v petek, 8. 7. 2022. Ker je tožnica tožbo vložila priporočeno po pošti 9. 7. 2022 je tožba vložena prepozno.
V predmetnem okoljevarstvenem dovoljenju je treba natančno določiti vsebino obveznosti tožnice kot družbe za ravnanje z odpadno embalažo, ki izvaja (le) obveznosti razširjene odgovornosti proizvajalca, kot je tudi določena v tretjem odstavku 41. člena Uredbe o embalaži in odpadni embalaži.
Odločanje o tem, da je družba za ravnanje z odpadno embalažo dolžna od izvajalca lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki prevzemati in odvažati odpadno embalažo, ni upravna stvar.
denacionalizacija - oblika vračanja premoženja - bagatelnost vložka zasebnega kapitala v mešanem podjetju - očitno nesorazmerje med vrednostjo lastninskega vložka z vrednostjo podržavljenega premoženja
Ob ugotovitvah procentualnega razmerja med zasebnim in družbenim kapitalom, ki je očitno v korist družbenega kapitala, in okoliščine, da upravljavska razmerja niso sledila razmerju lastništva kapitala, je treba pri oceni, ali gre za bagatelen (zasebni) vložek, upoštevati (med drugim) tudi vrsto izdanih delnic in morebitno povezanost delničarjev. Kot navaja organ v izpodbijani odločbi, so bile za zasebni kapital izdane navadne delnice z glasovalnimi pravicami, za družbeni kapital pa, razen za 4.000.000 DIN v denarju vplačanega vložka, prednostne delnice brez glasovalnih pravic. Prednostne delnice pa so po Pogodbi o ustanovitvi podjetja v mešani lastnini (in kar med strankami tudi ni sporno) ugodnostne, saj so dajale imetnikom drugačna upravičenja, kot npr. prednostno pravico do določene letne dividende, določenih izplačil itd. Šele vsa članska upravičenja pa tvorijo celoto, zato pri oceni o ne/bagatelnosti zasebnega vložka ni mogoče pomena pripisati zgolj upravljalskim pravicam, pač pa je treba ustrezen pomen in težo pripisati tudi ugodnostnim delnicam, ki so bile izdane za vrednost celotnega stvarnega vložka. Glede zasebnih delničarjev pa je prvostopenjski organ povzel, da je to bilo 183 fizičnih oseb, delavcev in upokojencev družbenega podjetja K., p. o. To pa pomeni, da je šlo za nepovezane delničarje, kar njihovo upravljavsko moč zasebnih delničarjev zmanjšuje. Upoštevaje še navedene okoliščine, ki jih je povzel organ v izpodbijani odločbi, v smislu povedanega, se sodišče z njegovo presojo, da je bil zasebni vložek v predmetno podjetje v mešani lastnini ob njegovi ustanovitvi bagatelen, v celoti strinja.
ZUP člen 87, 97. ZUS-1 člen 24, 24/1, 36, 36/1, 36/1-2.
prepozna tožba - zavrženje tožbe - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - javna korist
Iz navedenega nespornega procesnega dejanskega stanja torej izhaja, da je imela tožnica možnost, da bi se ob ustrezni skrbnosti zavedala, da ji je bila vročitev pošiljke poskušana, preden jo je vročevalec vrgel v nabiralnik in da posledično dne 13. 6. 2022 v nabiralnik vržena pošiljka ne more šteti za dan vročitve, ampak je bil ta nujno prej. Zato bi lahko ob potrebni skrbnosti s poizvedovanjem pri organu toženke brez velikih težav ugotovila, kdaj je (na podlagi fikcije vročitve) začel teči rok za tožbo v upravnem sporu.
postopek nadzora - operater s pomembno tržno močjo - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče kot neutemeljeno zavrača stališče toženke, da za zagotovitev pravice do izjave ni relevantno, iz katerega postopka dokument izvira, ampak naj bi bilo pomembno zgolj to, da je bil tožnik z njegovo vsebino v celoti seznanjen. Strinja se s tožnikom, da je toženka s tem, ko je v tem postopku kot dokaz uporabila neformalno pridobljeno poročilo A., ki ga je obravnavala kot izvedensko mnenje, kršila njegovo pravico do izjave (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Gre za absolutno bistveno kršitev postopka, zaradi česar sodišče ne ugotavlja, ali je ta kršitev sploh vplivala na zakonitost odločbe. S temi kršitvami namreč zakonodajalec varuje druge pravne dobrine kot zgolj pravilnost upravne odločbe.
sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje kulturnega projekta - sofinanciranje projektov s področja kulture - kriteriji točkovanja - obrazloženost odločbe - neobrazložena odločba
Komisija, ki sodeluje pri razpisu, ni organ odločanja, temveč strokovni organ in pomočnik odločevalcu ter je tako pristojna zgolj za presojo vnaprej določenih kriterijev iz razpisa s predloženim projektom vlagatelja. Organ odločanja pa je tisti, ki mora ob izdaji odločbe rezultate, ki jih je s presojo kriterijev ustvarila komisija, presoditi v luči vseh drugih prijaviteljev in okoliščin ter pogojev razpisa (doseženega števila točk drugih) ter jasno izraziti, kaj je organ vodilo k sprejetju odločitve.
ZDoh-2 člen 38, 38/1, 41, 41/4. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 3.
dohodnina - odmera dohodnine - stroški prevoza na delo in z dela - službeno potovanje - član nadzornega sveta
V konkretni zadevi je bilo pravilno ugotovljeno, da so obravnavani tožnikovi dejanski stroški, nastali v zvezi s prihodom do kraja, kjer se opravljajo običajne naloge oz. kjer se izvajajo običajne funkcije člana nadzornega sveta navedenih družb. Iz listin upravnega spisa tudi ne izhajajo navedbe tožnika in dokazila, zaradi katerih bi bilo potrebno obravnavane stroške tožnika pri izvajanju funkcije člana nadzornega sveta navedenih družb šteti kot izjemne napotitve s strani naročnika oz. izplačevalca obravnavanega dohodka torej, kot napotitev tožnika na službeno pot v smislu 5. člena Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja.