ZPP člen 339, 339/2-8, 350, 360, 360/1, 370, 370/3, 371, 371/1, 372.. OZ člen 311, 432, 631. ZJN-1 člen 4. - člen 1.
neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - neposreden zahtevek podizvajalca do naročnika - pobot terjatve naročnika s terjatvijo izvajalca - javna naročila - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave v postopku - kršitve, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti
Podizvajalec ima pravico do neposrednega plačila le, če postavi konkreten zahtevek, ki izpolnjuje kumulativno zahtevane pogoje iz 631. člena OZ. Revizijsko stališče tožeče stranke, da naj bi bilo jasno, da kakršna koli korespondenca med tožečo stranko (podizvajalko) in toženo stranko (občino kot naročnico) pomeni uveljavljanje neposrednih plačil po določbi 631. člena OZ, je zmotno.
Možnost pobota ni omejena zgolj na terjatve, ki so ugotovljene s pravnomočno sodbo.
distribucijska pogodba - prodajna pogodba - agencijska pogodba - prenehanje pogodbe - bistvene sestavine pogodbe - odstop od pogodbe brez odpovednega roka - izročitev bančne garancije
Dejstvo, da se distribucijska pogodba močno približuje prodajni pogodbi, še ne pomeni, da je treba v zvezi z njenim prenehanjem uporabiti določbe o prodajni pogodbi oziroma splošne določbe OZ o prenehanju pogodb. Ravno v zvezi s tem vprašanjem tudi pravna teorija zavzema stališče, da zaradi elementa trajnosti distribucijskega razmerja praviloma pride v poštev (smiselna) uporaba določb o prenehanju agencijske pogodbe in posledicah tega prenehanja.
Že sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da sta pogodbeni stranki v letih 2009 in 2010 poslovali v okolju zaostrene ekonomske situacije, recesije in upada prodaje na področju motornih vozil ter da je visok dolg tožnice do toženke povzročil povečano poslovno tveganje na obeh straneh, poplačan pa je bil med drugim z vračanjem motornih vozil in unovčitvijo prve bančne garancije. V takih okoliščinah nepredložitev nove bančne garancije tudi po presoji revizijskega sodišča predstavlja dovolj resen vzrok za toženkin odstop od Pogodbe brez odpovednega roka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS4003115
OZ člen 28, 33, 33/5. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 228.
javni razpis - sklep o izbiri - pogodba o sofinanciranju - sklenitev pogodbe - soglasje volj - tožba za sklenitev pogodbe - pridobitev sredstev - povrnitev škode
Z uspehom na javnem razpisu prijavitelj še ne pridobi konkretne koristi (pridobitev sredstev iz naslova sofinanciranja), pač pa le možnost sklenitve pogodbe o sofinanciranju, ki šele daje ustrezen pravni naslov za pridobitev teh sredstev. Ker pri objavi javnega razpisa ne gre za enostransko izjavo volje v smislu določb civilnega prava, pač pa za izvajanje oblastne funkcije tožene stranke, sklep o izbiri ne more predstavljati izjave volje s pravno poslovnimi učinki. Sklep tako predstavlja šele vabilo izbranemu prijavitelju k sklenitvi pogodbe pod objavljenimi pogoji.
ZFPPIPP člen 301, 301/7. ZPP člen 339, 339/2-8, 351, 351/2.
predlog za nadaljevanje prekinjenega postopka - nasprotna tožba - ločeno obravnavanje zahtevka po nasprotni tožbi - prenehanje terjatve do stečajnega dolžnika - pravica do izjave v postopku - trditveno in dokazno breme - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Za nastop materialnopravnih posledic prenehanja terjatve na podlagi sedmega odstavka 301. člena ZFPPIPP je odločilna procesna neaktivnost tožeče stranke. Gre torej za negativno procesno dejstvo, ki ga mora ugotoviti sodišče, da bi nanj lahko oprlo svojo odločitev o zavrnitvi zahtevka na tej materialnopravni podlagi.
Revidentka v reviziji utemeljeno opozarja, da se na navedeno materialnopravno podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni sklicevala, niti se do navedenih okoliščin ni opredeljevalo sodišče prve stopnje. Prav tako se na te okoliščine ni sklicevala tožena stranka v pritožbi. Te relevantne dejanske okoliščine je zato kot prvo ugotavljalo sodišče druge stopnje. Revidentka zato utemeljeno zatrjuje, da bi v takšnem primeru sodišče druge stopnje moralo postopati na način, kot je predviden v drugem odstavku 351. člena ZPP. Ker sodišče druge stopnje pred odločitvijo ni omogočilo tožeči stranki, da se izjavi o ključni relevantni okoliščini, na katero je oprlo odločitev o prenehanju terjatve, je s tem kršilo pravico tožeče stranke do izjave o pravnorelevantnih dejstvih. Revidentka pravilno opozarja, da je relevantne trditve zato lahko ponudila šele v reviziji. Revizijsko sodišče pa nima pooblastil, da bi v revizijskem postopku spreminjalo dejansko podlago izpodbijane sodbe sodišča druge stopnje.
Uredba Komisije (ES) št. 1828/2006 z dne 8. decembra 2006 o pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu ter Uredbe (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj člen 13. Uredba (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1783/1999 člen 1. ZJN-2 člen 29. ZPP člen 214, 214/2.
postopek javnega naročila - kršitev pravil javnega naročanja - izbira izvajalca - finančni popravek - škodljiv vpliv na proračunska sredstva - trditveno in dokazno breme - priznana dejstva - dopuščena revizija
Odgovor na prvo dopuščeno vprašanje ali lahko Republika Slovenija kot pogodbena stranka uveljavi t. i. finančne popravke potem, ko je v času po izbiri izvajalca s strani tožeče stranke izdala sklep o izbiri, na podlagi katerega je bila s tožečo stranko sklenjena pogodba o sofinanciranju, je pritrdilen.
Toženka bi bila dolžna, ob siceršnjem sklicevanju na ugotovljene nepravilnosti v postopku javnega naročanja, možnost škodljivega vpliva oziroma škodljiv vpliv na porabo proračunskih sredstev zatrjevati (in dokazati) le, če bi tožnica obstoju oziroma možnosti obstoja finančnih posledic na proračunska sredstva konkretizirano ugovarjala. Ker pa tega v obravnavanem primeru tožnica ni storila, gre dejstvo škodljivega vpliva na proračunska sredstva skladno z drugim odstavkom 214. člena ZPP šteti za priznano.
spor o pristojnosti - društvo - gospodarski subjekt - gospodarski spor
V obravnavni zadevi ne gre za gospodarski spor, saj tožeča stranka kot društvo ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP. Med izrecno naštetimi pravnimi osebami (gospodarska družba, zavod, zadruga, država, samoupravna lokalna skupnost) ni društva. Prav tako ne gre za gospodarski spor na podlagi 482., 483. ali 484. člena ZPP.
ZFPPIPP člen 308, 308/2, 308/2-2. ZPP člen 181, 181/2.
stečajni postopek - ločitvena pravica - prednostno poplačilo terjatve - prerekana ločitvena pravica - zastavna pravica - zastavna pravica na blagovni znamki - tožbeni zahtevek za ugotovitev neobstoja ločitvene pravice - pravni interes za tožbo - obstoj posebne razdelitvene mase
Ločitvena pravica je pravica upnika do plačila njegove terjatve iz določenega premoženja stečajnega dolžnika. Materialna predpostavka ločitvene pravice je torej obstoj premoženja, na katerem lahko imetnik te pravice uveljavlja prednostno poplačilo. Ta predpostavka se lahko kaže v obliki zavarovanega premoženja ali v obliki posebne razdelitvene mase, ki se je oblikovala s prodajo tega premoženja. Ta predpostavka mora biti podana glede na stanje ob zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje.
PRAVO DRUŽB - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4003122
ZGD člen 439. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - družbe z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - odgovornost poslovodje - odškodninski zahtevek družbe proti poslovodjem - soglasje k vložitvi tožbe - pristojnost skupščine
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bila v okoliščinah konkretnega primera za uveljavljanje zahtevka zoper toženca kot materialnopravni pogoj za vložitev tožbe potrebna odločitev skupščine družbenikov tožnice.
Uredba Komisije (ES) št. 1828/2006 z dne 8. decembra 2006 o pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu ter Uredbe (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj člen 13. Uredba (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1783/1999 člen 1. ZJN-2 člen 29.
postopek javnega naročila - kršitev pravil javnega naročanja - izbira izvajalca - finančni popravek - škodljiv vpliv na proračunska sredstva - dopuščena revizija
Odgovor na prvo dopuščeno vprašanje ali lahko Republika Slovenija kot pogodbena stranka uveljavi t. i. finančne popravke potem, ko je v času po izbiri izvajalca s strani tožeče stranke izdala sklep o izbiri, na podlagi katerega je bila s tožečo stranko sklenjena pogodba o sofinanciranju, je pritrdilen.
Posredni zastopnik pri sklenitvi posla nastopa v svojem imenu in za račun zastopanega. Značilnost takega zastopanja je, da zastopnikove izjave ne učinkujejo neposredno na zastopanega, zato mora posredni zastopnik nanj prenesti (mu odstopiti) vse pravice iz poslov, ki jih je sklenil za njegov račun.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4003123
Tarifa Zavoda IPF za radiodifuzno oddajanje in radiodifuzno retransmisijo fonogramov člen 3, 3-3. ZPP člen 367a, 367a/1.
avtorska pravica - izdajatelj televizijskega programa - nadomestilo za uporabo fonograma v TV programu
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja, ali se 3. točka 3. člena Tarife Zavoda IPF za radiodifuzno oddajanje in radiodifuzno retransmisijo fonogramov, ki določa višino minimalnega nadomestila, uporablja tudi za izdajatelje televizijskega programa.
spor o pristojnosti - sklep o prenosu pristojnosti - odločanje sodišča druge stopnje v ponovljenem postopku
Sklep o prenosu pristojnosti je akt sodne uprave, katerega namen je na eni strani razbremenitev sodišč, ki imajo sodne zaostanke, na drugi strani pa pospešitev obravnavanja zadev, ki bodo pred manj obremenjenimi sodišči hitreje obravnavane. Gre torej za institut, ki zagotavlja enakomernejšo obremenitev sodišč in predstavlja izjemo od splošnih določb ZPP in ZS o določitvi krajevne pristojnosti. Takšna ureditev zato terja ožjo razlago sklepa o prenosu pristojnosti oziroma onemogoča uporabo pravil o izbiri, ki v sklepu o prenosu pristojnosti niso izrecno navedena.
OZ člen 105, 111, 468, 468/1-3, 470, 470/1, 471, 477.
prodajna pogodba - odgovornost za napake - jamčevalni zahtevek - poziv za odpravo napak - rok za odpravo napak - dodaten rok - primeren rok - nedoločen rok - odstop od pogodbe - dopuščena revizija
Kupec mora za uresničitev pravice odstopiti od pogodbe skladno s prvim odstavkom 470. člena OZ prodajalcu določiti primeren dodatni rok za izpolnitev pogodbe. Ni mogoče šteti, da je kupec že s samim pozivom za odpravo napak (brez določenega roka) prodajalcu pustil (primeren) dodatni rok za odpravo napak.
sklenitev pogodbe - poroštvo - pooblastilo za sklenitev pogodbe - pooblastila ministra - oblastno ravnanje - sklep Vlade - odgovornost države - pogodbena odškodninska odgovornost - nepogodbena odškodninska odgovornost - pravica do povračila škode - protipravnost
Tožnica ni mogla že samo zato, ker je bil njen sogovornik po funkciji minister, šteti, da ima ta pooblastilo Vlade RS za sklenitev pogodbe. Šteje se, da so objavljeni predpisi vsem (tudi tožnici) poznani; iz teh predpisov pa je izhajalo, da je minister za sklenitev pogodbe potreboval posebno pooblastilo. Prvo toženko bi lahko zavezal le, če bi tožnico prepričal, da prav tako pooblastilo ima, čeprav ga v resnici ne bi imel.
V skladu s 26. členom Ustave RS ima vsakdo pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja. Gre torej za škodo, povzročeno s protipravnim ravnanjem v zvezi z izvajanjem oblasti ali javnih pooblastil. Po presoji revizijskega sodišča pa vladni sklep z dne 17. 9. 2008 po vsebini ni predstavljal dejanja izvajanja oblasti napram tretjim osebam. Država je z njim namreč zgolj uredila lastna premoženjska razmerja; ravnala je torej iure gestionis.
Odškodninske odgovornosti druge toženke napram tožnici ni mogoče izvajati iz pogodbene podlage, saj s tožnico ni bila v nikakršnem pogodbenem razmerju, niti iz 26. člena Ustave RS, saj druga toženka ni državni organ, organ lokalne samouprave ali nosilec javnih pooblastil.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je preuranjen izpodbojni zahtevek v delu, ki vsebuje izbrisno tožbo, če vknjižba lastninske pravice (kljub že vloženemu predlogu) v korist toženke še ni bila opravljena.
OZ člen 126, 631. ZJN-2 člen 4. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju člen 3, 4, 5.
gradbena pogodba - neposredni zahtevek podizvajalca - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika - plačilo podizvajalcu - pogodba v korist tretjega - bančna garancija
Vrhovno sodišče je že v več odločbah zavzelo stališče, da izvajalskih pogodb (niti izdanih garancij) ni mogoče umestiti pod pravni institut pogodbe v korist tretjega (126. člena OZ). Neposredna plačila podizvajalcem po določbi 631. člena OZ predstavljajo izjemo od pravila, da pogodba ustvarja pravice in obveznosti le za stranki pogodbe. Pravno razmerje med podizvajalcem in naročnikom tako vzpostavi šele, ko podizvajalec naročniku postavi zahtevek in obenem dokaže, da je glavni izvajalec pripoznal terjatev (izrecno ali domnevano po 5. členu Uredbe), da je terjatev podizvajalca do glavnega naročnika dospela ter da obstaja koneksna in dospela terjatev glavnega izvajalca do naročnika.
Prilaganje situacij podizvajalca je zgolj informativne narave ter ima posledice le v razmerju med naročnikom in glavnim izvajalcem. Poplačilo glavnega izvajalca v takšnem primeru (op. ko glavni izvajalec svojim situacijam ni priložil situacij podizvajalca) pa ne ustvarja niti podlage za odškodninsko odgovornost naročnika (če podizvajalec ni bil poplačan od glavnega izvajalca), saj je pravica do neposrednega plačila podizvajalcev izjema v pogodbenem pravu, izjeme pa je treba tolmačiti restriktivno.
Nezadostnost sredstev zavarovanje (tudi za, v bančni garanciji sicer predvideno, poplačilo podizvajalcev) pa ne more iti v škodo toženi stranki v smislu njene odškodninske odgovornosti.
Z izdajo plačilnega naloga je tožena stranka vzpostavila denarno terjatev do revidenta v višini izrečene globe. Gre za oblastni akt tožene stranke, katerega materialni in procesni pogoji so predpisani z zakonom. Po svoji naravi pa ta obveznost pomeni sankcijo, ki jo prekrškovni organ lahko izreče storilcu prekrška. Podlaga takšne obveznosti oziroma zmanjšanja premoženja storilca je zato nujno pogojena z veljavnostjo odločbe, s katero je odločeno o storitvi prekrška (46. člen ZP-1). S pravnomočnostjo sodbe na podlagi zahteve za sodno varstvo ZSV 1212/2011 z dne 2. 7. 2012, s katero je bila spremenjena odločba o prekršku tako, da je bil postopek ustavljen, ker dejanje ni prekršek, je bila vzpostavljena neizpodbojna domneva nedolžnosti storilca. Posledično takšna oseba ne sme trpeti izrečene in izvršene sankcije. To terja brezpogojno vračilo plačane globe, saj bi v nasprotnem primeru posamezniki morali trpeti sankcije brez obsodbe.
OZ člen 35, 86, 86/1, 97. ZPP člen 349, 351. ZLNDL. ZPN člen 7. ZUN člen 46, 46/3.
prodajna pogodba - nepremičnina - ničnost - nedopusten predmet - družbena lastnina - funkcionalno zemljišče - skupno funkcionalno zemljišče - razpolaganje s funkcionalnim zemljiščem
Za določitev obsega pravice uporabe (funkcionalnega zemljišča) za objekte, ki se gradijo, je ob pravni podlagi, s katero se prenese pravica uporabe stavbnega zemljišča za gradnjo, treba upoštevati (še) prostorske izvedbene akte.
OZ člen 355, 355/1, 355/1-1, 355/1-6. SZ člen 7, 7/1, 7/2. SZ-1 člen 2, 2/3, 2/5.
dopuščena revizija - zastaranje - enoletni zastaralni rok- zastaranje terjatve upravnika - stanovanjsko-poslovna stavba poslovni prostor
Določba 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ velja za terjatve upravnika stanovanjske poslovne stavbe, ki jih ima zoper lastnika stanovanja, ne pa tudi za terjatve, ki jih ima zoper lastnika poslovnega prostora.