regresni zahtevek ZPIZ - predlog za presojo ustavnosti
Zavarovalnica, ki sklepa zavarovalne pogodbe po uveljavitvi novele, obveznost, izvirajočo iz novele ZPIZ-2B, lahko upošteva pri višini zavarovalne premije in zavarovalne vsote.
URS člen 33. ZGD-1 člen 395, 395/7, 395/7-1, 401/1, 401/1-1, 401/1-2. ZFPPIPP člen 199, 199/1, 199/1-3, 199d, 199d/4. ZRev-2 člen 4. ZPP člen 274, 274/1.
ničnost letnega poročila - izpodbijanje sklepa skupščine - izpodbojna tožba - poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala - razveljavitev delnic zaradi zmanjšanja osnovnega kapitala - pravni interes - nekdanji delničar
V obeh revizijah zatrjevano ključno dejstvo, zaradi katerega naj bi bilo letno poročilo nično, to je bistvena podcenitev vrednosti nepremičnega premoženja toženke, ni razlog, ki je pomemben za upnike (in tudi ne dosega javnega interesa), temveč je pomemben ožje, le za delničarje. Zato ni upošteven razlog za ničnost letnega poročila toženke iz prve alineje prvega odstavka 401. člena ZGD-1.
Ko je predmet revizijskega vprašanja zakonsko pravilo blanketne narave, kar druga alineja prvega odstavka 401. člena ZGD-1 je, mora revident konkretno zatrjevati, katero pravno pravilo, na katerega blanketna norma napotuje, je bilo kršeno in zakaj ter kako to vpliva na zakonitost letnega poročila.
Izpolnitev pogojev za izpodbijanje sklepov skupščine ob vložitvi tožbe ne pomeni, da je s tem izpolnjen pravni interes za tožbo, ne glede na okoliščine, do katerih lahko pride med pravdo in ki so upoštevne za položaj delničarja kot imetnika tistih pravic, ki so mu ob vložitvi tožbe dajale upravičenje za vložitev izpodbojne tožbe; kadar so te delnice razveljavljene v drugem sodnem postopku, konkretno v postopku prisilne poravnave, v katerem je bilo izvedeno zmanjšanje osnovnega kapitala na 0 (nič), z razveljavitvijo pa so prenehala tudi materialnopravna upravičenja iz delnic, bi morale tožnice - nekdanje delničarke izkazati pravni interes za nadaljevanje izpodbojne tožbe. Tožnice pravnega interesa za odločanje o izpodbojni tožbi niso izkazale.
postopek osebnega stečaja - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - laičen predlog za dopustitev revizije
Predlagateljica vlaga predlog za dopustitev revizije sama, pri tem pa ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit. Njen predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - dovoljeni pritožbeni razlogi - kasatorično pooblastilo
Sodišče druge stopnje je pojasnilo razloge za uporabo kasatoričnih pooblastil. Pritožnica skuša polemizirati z drugačno razlago procesnih okoliščin, iz katerih je sodišče druge stopnje sklepalo na absolutno bistveno kršitev postopka pred sodiščem prve stopnje. V tem delu pritožnica sega preko (edinega) pritožbenega razloga iz drugega odstavka 357.a člena ZPP. Konkretnih razlogov, zakaj bi sodišče druge stopnje moralo samo izvesti dokazni predlog s predložitvijo poslovne dokumentacije upoštevajoč pojasnila sodišča druge stopnje, ne navede.
izvršba na denarna sredstva dolžnika pri organizaciji za plačilni promet - izvršilno sredstvo - sklep o dopustitvi revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali ZIZ omejuje izvršbo po izvršilnih sredstvih iz 7. poglavja "izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet", zlasti iz 138. člena, zgolj na organizacije za plačilni promet v Republiki Sloveniji?
- Kaj se šteje za domicil denarnih sredstev pri dolžnikih, ki imajo račune odprte pri kreditnih institucijah, ki dejavnost v Republiki Sloveniji opravljajo na podlagi Direktive 2013/36/EU?
OZ člen 190, 190/1, 198. ZNDM-2 člen 21, 21/1, 22, 22/3, 22/4, 22/5. SPZ člen 37, 37/1.
neupravičena obogatitev - uporabnina - uporaba tuje stvari v svojo korist - omejitev lastninske pravice - verzijski zahtevek - mejni prehod - poseg v lastninsko pravico
Kadar nepremičnine spadajo v območje mejnega prehoda, obveznosti in prepovedi iz 22. člena ZNDM-2 ni mogoče zaobiti pri presoji, ali je lastniku omogočeno mirno izvrševanje lastninske pravice in njihova prosta uporaba. Upoštevati je namreč treba, da vsebina teh obveznosti in prepovedi neposredno na podlagi zakona zavezuje tudi lastnika nepremičnin, ki so v območju mejnega prehoda, in s tem zožuje vsebino lastninske pravice, kot je izoblikovana v prvem stavku prvega odstavka 37. člena SPZ.
Vloga predlagatelja je po vsebini podobna reviziji, pri čemer utemeljitev revizijskih razlogov oziroma obrazložitev, zakaj je sodišče druge stopnje vprašanja rešilo nezakonito, samo po sebi ne pomeni utemeljitve pomembnosti predlaganih pravnih vprašanj. Predlagatelj v predlogu ni navedel okoliščin, ki bi kazale na pomembnost zastavljenih pravnih vprašanj.
ZPP člen 357a, 365, 365-1. ZFPPIPP člen 331, 331/1.
sklep o prodaji nepremičnin - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - dovoljenost pritožbe
Sklep sodišča prve stopnje o prodaji nepremičnine na podlagi prvega odstavka 331. člena ZFPPIPP predstavlja enega od sklepov, ki jih stečajno sodišče sprejme v pravnomočno začetem stečajnem postopku. Ta sklep je usmerjen k zasledovanju cilja unovčitve stečajne mase stečajnega dolžnika za zagotovitev čim boljšega poplačila upnikov stečajnega dolžnika. Ta odločitev sodišča zato ne predstavlja dokončne ureditve razmerja med udeleženci stečajnega postopka. Zato ni mogoče ob smiselni uporabi določbe 357.a člena ZPP s pritožbo izpodbijati odločitve pritožbenega sodišča, s katero je razveljavilo odločitev sodišča prve stopnje o prodaji nepremičnine na podlagi prvega odstavka 331. člena ZFPPIPP.
ZPSVIKOB-1 člen 1, 1/1-1, 3, 3/1, 3/3, 4, 4/1, 5, 5/1, 6, 48, 48/1. ZBan-1 člen 253a, 261a. ZPP člen 23, 25, 25/2. URS člen 22.
spor o pristojnosti - Banka Slovenije - izredni ukrep - prenehanje kvalificiranih obveznosti - varstvo oškodovanca - banka - preuranjen predlog - zavrženje predloga
Tožeča stranka od tožene stranke terja plačilo odškodnine zaradi prenehanja kvalificiranih obveznosti zaradi izrednega ukrepa Banke Slovenije. ZPSVIKOB-1, ki je začel veljati 15. 6. 2024, ureja posebno pravno podlago za povračilo škode, posebno pristojnost sodišč in posebna pravila postopka. Okrožno sodišče v Mariboru je izključno pristojno le za odločanje o tožbenih zahtevkih, ki se vodijo na podlagi ZPSVIKOB-1, in sicer po posebnih pravilih postopka, kot jih določa ZPSVIKOB-1, za morebitne druge zahtevke zoper Banko Slovenije in poslovno banko pa ne velja izključna pristojnost sodišča niti se ne uporabljajo pravila postopka po ZPSVIKOB-1.
Tožba je bila vložena več let pred sprejemom ZPSVIKOB-1. Tožnik se ob vložitvi tožbe zato ni mogel soočiti z naknadno uveljavljeno specialno zakonsko ureditvijo odškodninskega varstva zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije. To pomeni, da se ni mogel izjaviti niti o procesnih možnostih razpolaganja z zahtevki skladno z novo zakonsko ureditvijo.
V teh posebnih okoliščinah bo moralo Okrožno sodišče v Mariboru zaradi zahtev pravice do izjave (22. člen Ustave), četudi se mu zastavlja vprašanje pristojnosti, tožniku najprej omogočiti, da se izjavi glede navedenih zakonskih sprememb, vključno z učinki teh sprememb na zasnovo tožbe, ker teh sprememb tožnik (logično) ni mogel imeti pred očmi. Po tem pa znova pretehtati, ali so podane okoliščine, ki utemeljujejo spor o pristojnosti, in ali so razčiščene predpostavke, ki omogočajo odločitev v sporu o pristojnosti.
izbrisna tožba - ustanovitev hipoteke - veljavnost zavezovalnega pravnega posla - prodaja tuje stvari - razpolagalna sposobnost odsvojitelja - slaba vera - neveljavnost vknjižbe hipoteke - obrazložitev sodbe sodišča druge stopnje
Namen izbrisne tožbe iz prvega odstavka 243. člena ZZK-1 je odprava posledic materialnopravno neveljavne vknjižbe. Do materialnopravno neveljavne vknjižbe pa lahko pride tudi v posledici poslovnega razpolaganja subjekta, ki je vpisan v zemljiško knjigo kot lastnik nepremičnine, pa lastninska pravica od (predhodnega) lastnika nanj nikoli ni bila prenesena, in sicer v primeru, če pridobitelj (tretji), ki je pravico pridobil od nelastnika, ni pošten.
Položaj v primeru vknjižbe slabovernega pridobitelja v posledici neobstoja razpolagalnega upravičenja odsvojitelja je podoben položaju, ko je vknjižba dovoljena na podlagi neveljavnega zemljiškoknjižnega dovolila, ki je bilo izstavljeno na podlagi nične pogodbe, sklenjene med izbrisnim upravičencem kot odsvojiteljem in izbrisnim zavezancem kot pridobiteljem (1. točka drugega odstavka 243. člena ZZK-1). V obeh primerih gre za razpolaganje na pravno poslovni podlagi, ki je materialnopravno neveljavno že takrat, ko je bila vknjižba dovoljena in opravljena. Razlika med obema položajema je le v tem, da gre pri prvem položaju za posle nelastnika, pri drugem položaju pa za posle lastnika. Pri drugem položaju je zemljiškoknjižno dovolilo neveljavno zaradi kavzalnega razmerja z ničnim zavezovalnim pravnim poslom, zato ne povzroči nobenih pravnih učinkov. Z njegovo izročitvijo pridobitelj ne pridobi pričakovane stvarne pravice in z vknjižbo pravice v njegovo korist ne postane resnični lastnik ali imetnik izvedene stvarne pravice. Pri prvem položaju pa s pravico razpolaga nekdo, ki ni lastnik in s pravico sploh ne more razpolagati, zato takšno razpolaganje nima nobenih učinkov na pravico, ki je predmet razpolaganja. Za pridobitev lastninske ali izvedene pravice od nelastnika na podlagi pravnega posla mora biti ob upoštevanju načela zaupanja v zemljiško knjigo izpolnjena predpostavka poštenosti dobrovernosti pridobitelja, ki zaupa, da je tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, resnični lastnik, in ne ve, da vknjiženi lastnik ni resnični lastnik nepremičnine. V obeh navedenih primerih je rezultat poslovanja enak, to je, da je razpolaganje materialnopravno neveljavno. Slednje v obeh primerih utemeljuje pravno varstvo resničnega lastnika z izbrisno tožno po prvem odstavku 243. člena ZZK-1 zaradi materialnopravno neveljavne vknjižbe.
ZPSVIKOB-1 člen 1, 1/1-1, 3, 3/1, 3/3, 4, 4/1, 5, 5/1, 6, 48, 48/1. ZBan-1 člen 253a, 261a. ZPP člen 25, 25/2, 48. URS člen 22.
spor o pristojnosti - Banka Slovenije - banka - prenehanje kvalificiranih obveznosti - varstvo oškodovanca - izredni ukrep - zavrženje predloga - določitev pristojnosti
Tožeča stranka od tožene stranke terja plačilo odškodnine zaradi prenehanja kvalificiranih obveznosti zaradi izrednega ukrepa Banke Slovenije. ZPSVIKOB-1, ki je začel veljati 15. 6. 2024, ureja posebno pravno podlago za povračilo škode, posebno pristojnost sodišč in posebna pravila postopka. Okrožno sodišče v Mariboru je izključno pristojno le za odločanje o tožbenih zahtevkih, ki se vodijo na podlagi ZPSVIKOB-1, in sicer po posebnih pravilih postopka, kot jih določa ZPSVIKOB-1, za morebitne druge zahtevke zoper Banko Slovenije in poslovno banko pa ne velja izključna pristojnost sodišča, niti se ne uporabljajo pravila postopka po ZPSVIKOB-1.
Tožba je bila vložena več let pred sprejemom ZPSVIKOB-1. Tožnik se ob vložitvi tožbe zato ni mogel soočiti z naknadno uveljavljeno specialno zakonsko ureditvijo odškodninskega varstva zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije. To pomeni, da se ni mogel izjaviti niti o procesnih možnostih razpolaganja z zahtevki skladno z novo zakonsko ureditvijo.
V teh posebnih okoliščinah bo moralo Okrožno sodišče v Mariboru zaradi zahtev pravice do izjave (22. člen Ustave), četudi se mu zastavlja vprašanje pristojnosti, tožniku najprej omogočiti, da se izjavi glede navedenih zakonskih sprememb, vključno z učinki teh sprememb na zasnovo tožbe, ker teh sprememb tožnik (logično) ni mogel imeti pred očmi. Po tem pa znova pretehtati, ali so podane okoliščine, ki utemeljujejo spor o pristojnosti, in ali so razčiščene predpostavke, ki omogočajo odločitev v sporu o pristojnosti.
Res je sicer, da je tožnik tožbeni zahtevek oblikoval kot izpolnitev solidarne obveznosti, vendar to samo po sebi ne pomeni podlage za sosporništvo in pritegnitev pristojnosti. Tožbeni zahtevek je treba zato v delu, ki se nanaša na drugo toženko, šteti za samostojni tožbeni zahtevek, za odločitev o pristojnosti pa upoštevati splošna pravila o krajevni pristojnosti po ZPP.
ZIZ člen 10, 10/1, 15. ZPP člen 367, 367/2, 384, 384/1.
predlog za dopustitev revizije - postopek zavarovanja s predhodno odredbo - stroški postopka zavarovanja - dovoljenost revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V postopku izvršbe in zavarovanja se smiselno uporabljajo določbe ZPP, če ni v ZIZ ali katerem drugem zakonu drugače določeno (15. člen ZIZ). Smiselna uporaba ZPP ne pride v poštev v primeru odločanja o dovoljenosti revizije. To izrecno ureja ZIZ v prvem odstavku 10. členu.
Podlage za dovoljenost revizije v postopkih odločanja o izdaji predhodne odredbe torej ni. Ta zato ne more biti niti dopuščena.
predlog za dopustitev revizije - standard obrazloženosti sodne odločbe - pravica do pravnega sredstva - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali sta sodišči prve in druge stopnje zadostili standardu obrazložene sodne odločbe iz 22. člena Ustave RS in pravici do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS?
predlog za dopustitev revizije - vabilo priči za zaslišanje - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - nepristop priče na narok - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali so bile v tej zadevi pravilno uporabljene določbe 241. člena ZPP?
Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (1994) člen 21, 21/1, 21/1-6.
priznanje tuje sodne odločbe - dvostranska pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško - hrvaška sodna odločba - zakonske zamudne obresti - tuja valuta - določljivost obveznosti - ustavna procesna jamstva - pravica do poštenega postopka
Menjalni tečaj, po katerem se preračuna glavnica pravdnih stroškov iz hrvaških kun v eure, je določen z Uredbo Sveta (EU) 2022/1208 z dne 12. julija 2022 o spremembi Uredbe (ES) št. 2866/98 glede menjalnega razmerja eura za Hrvaško in na njeni podlagi sprejetimi predpisi Republike Hrvaške, torej javno objavljen, dostopen in vsakomur znan, zato je tako določena obveznost plačila glavnice pravdnih stroškov v hrvaških kunah povsem določljiva. Obveznost plačila zakonskih zamudnih obresti se lahko v tem primeru določi na podlagi pravnih pravil in javno dostopnih podatkov, zato je tudi obrestni del izreka hrvaške prvostopenjske sodbe določljiv.
OZ člen 5, 5/1, 333, 333/1. SPZ člen 215, 215/1, 215/2. ZZK-1 člen 14, 14/4.
stvarna služnost - pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti - trajno dolžniško razmerje - odpoved trajnega dolžniškega razmerja - izjava o odpovedi - načelo vestnosti in poštenja - načelo venire contra factum proprium - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji - ločeno mnenje - pritrdilno ločeno mnenje
Vse udeležence pravnih razmerij zavezujejo temeljna pravna načela, med drugimi načelo poštenega izvrševanja pravic, ki vključuje prepoved ravnanja v nasprotju z opravljenim (venire contra factum proprium).
Načelo poštenega izvrševanja pravic in obveznosti, zaobseženo na področju obligacijskega prava v načelu vestnosti in poštenja (5. člen OZ), ki je imanentna omejitev svobode ravnanja na področju sklepanja obligacijskih razmerij ter pri izvrševanju pravic in obveznosti iz teh razmerij, zavezuje in pooblašča sodišče, da pravna pravila razlaga z ozirom nanj.
Kadar izjava o odpovedi, ki bi lahko sprožila svojevoljno prenehanje pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti, z vidika načela poštenega izvrševanja pravic ni sprejemljiva, kot je to v obravnavanem primeru, izjavi o odpovedi ni mogoče priznati učinkov, ki jih ureja 333. člena OZ.
Sklicevati se na domnevno pravico, kadarkoli z izjavo o odpovedi služnostne pogodbe sprožiti njeno prenehanje, je nasprotujoče predhodnemu soglasju prvotne služnostne upravičenke k pogodbeni ustanovitvi stvarne služnosti "za dobo funkcioniranja poslovno parkirne garažne hiše" v svojo korist in v korist pravnih naslednikov; kar vse je bilo v okoliščinah primera izjemnega pomena za nadaljnji potek dogodkov v zvezi z izgradnjo in obratovanjem poslovno parkirne garažne hiše, pa tudi v zvezi s pogoji za prodajo gospodujočih nepremičnin s strani prvotne služnostne upravičenke po vknjižbi stvarne služnosti.
ZPSVIKOB člen 1, 1/1-1, 3, 3/3, 6. ZPP člen 25, 25/2, 48. ZBan-2 člen 364.
spor o pristojnosti - Banka Slovenije - izredna uprava - prenehanje kvalificiranih obveznosti - bančni depozit
Tožnica od toženke zahteva plačilo odškodnine na podlagi splošnih pravil odškodninskega prava. V tožbi je navedla, da je z A. d. d. sklenila dve Pogodbi o deponiranju denarnih sredstev, pri čemer ji je banka v posledici Odločbe Banke Slovenije o imenovanju izredne uprave z dne 6. 9. 2013 oba depozita predčasno izplačala, in sicer zgolj s pogodbenimi obrestmi, ki so se natekle do dneva (predčasnega) izplačila, zaradi česar je bila oškodovana za razliko do pogodbeno dogovorjenih obresti do zapadlosti posameznega depozita, kot je bilo dogovorjeno v navedenih pogodbah.
ZPSVIKOB-1, ki določa izključno pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru, ureja le pravno podlago za odškodninsko varstvo v zvezi z izrednim ukrepom prenehanja ali konverzije kvalificiranih obveznosti. Ker bančni depozit tožeče stranke nima narave kvalificirane obveznosti, tožnica pa niti ne zatrjuje, da bi bila nekdanja imetnica, se za odločanje o odškodninskem varstvu zoper toženko v konkretnem primeru ne uporabljajo določbe ZPSVIKOB-1.
delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom o nepristranosti sodišča - pravno stališče sodnika v drugih sporih
Tožeča stranka ne uveljavlja odškodnine proti toženi stranki zaradi škode, ki naj bi jo povzročilo sodišče, ki odloča v obravnavanem sporu, ampak zaradi škode, ki naj bi ji bila prizadejana z začasno odredbo, ki je bila neutemeljena. Tožbeni zahtevek utemeljuje na podlagi 279. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, ki ureja odgovornost za škodo ne glede na krivdo. Zato z odločanjem v obravnavanem sporu ne bo prizadeta objektivna nepristranskost sodišča.
predkupna pravica - kršitev predkupne pravice - rok za uveljavljanje predkupne pravice - začetek teka subjektivnega roka za tožbo - publicitetni učinek vpisa v sodni register - ugoditev reviziji
Namen publicitetnega učinka vpisov v sodni register je varstvo pravnega prometa. Uveljavljanje pravovarstvenega zahtevka zaradi kršitve predkupne pravice nima značilnosti pravnoposlovnega ravnanja, temveč gre za uresničevanje kršene pravice predkupnega upravičenca. Položaja posameznika, ki v razmerju do pravne osebe nastopa v pravnem prometu, in oškodovanega predkupnega upravičenca sta v bistvenem različna. Od prvega se upravičeno pričakuje, da bo za njegovo odločitev pomembne podatke preverjal v sodnem registru, medtem ko drugi upravičeno pričakuje, da ga bo predkupni zavezanec obvestil o nameravani prodaji in pogojih prodaje. V pravnem razmerju, ki nastopi z nastankom predkupne pravice, je poudarek na dolžnosti predkupnega zavezanca obvestiti predkupnega upravičenca o nameravani prodaji. Od predkupnega upravičenca ni mogoče pričakovati, da bo zaradi potencialnega oškodovanja predkupne pravice vsakodnevno preverjal stanje sodnega registra.
Predkupni upravičenec šele takrat, ko je seznanjen s pogoji prodaje, pride v položaj, v katerem se lahko odloči, ali bo predkupno pravico uveljavljal na način (z zahtevkom), določenim v 512. členu OZ.