Revizija se dopusti glede vprašanja, ali zadržanje zastaranja po 32. členu Konvencije o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga zoper prevoznika (zavarovanca tožene stranke) učinkuje tudi zoper odgovornostno zavarovalnico.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Če bi v zadevi odločalo mariborsko višje sodišče kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki imajo pogoste stike s toženko, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
predlog za dopustitev revizije - odstop od pogodbe - vrnitev danega - kondikcija - prekluzivni rok
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja, ali za (kondikcijski) zahtevek na vračilo kupnine po odstopu od prodajne pogodbe zaradi stvarne napake na kupljenem blagu velja prekluzivni rok po prvem odstavku 480. člena OZ.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je določba 193. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) glede na določbo 18. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu lex specialis.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4003087
URS člen 26. OZ člen 131. ZPP člen 339, 339/1.
arbitraža - začasna odredba Stalne trgovinske arbitraže - izvršitev začasne odredbe - izvršitev arbitražne odločbe - prepoved razpolaganja z denarnimi sredstvi - odgovornost države - povrnitev premoženjske škode - škoda zaradi blokade računa - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - stranska intervencija
Ključna za odločitev o neutemeljenosti tožbenega zahtevka je bila ugotovitev neobstoja vzročne zveze, ki sta jo sodišči nižjih stopenj sprejeli ob presoji premoženjskega in finančnega stanja tožeče stranke pred izdajo in izvršitvijo sporne začasne odredbe. Sodišči nižjih stopenj sta pravilno sklepali, da v situaciji, ko stranka zaradi svojega siceršnjega slabega poslovanja ne bi dosegla zatrjevanega dobička, odgovornosti za izgubo slednjega ni mogoče naprtiti drugi stranki, saj med zatrjevano škodo (izgubo dobička) in očitanim protipravnim ravnanjem te stranke ne obstaja vzročna zveza.
Revizijski razlogi zoper odločitev o stranski intervenciji pomenijo uveljavljanje relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Ta je podana, če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe ZPP ali jo je uporabilo nepravilno, pa bi lahko to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe.
ZGD-1 člen 399, 399/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 350, 350/2, 360, 360/1.
tožba za izpodbijanje sklepa skupščine d. d. - uporaba bilančnega dobička - dokazno breme - nasprotni dokaz - postavitev izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - opredelitev sodišča do pritožbenih navedb
Čeprav je dokazno breme pri tožbi po določbi 399. člena ZGD-1 na toženi stranki, pa ni dvoma, da lahko druga stranka vedno predlaga nasprotni dokaz, npr. postavitev izvedenca.
dopuščena revizija - blagovna znamka - kolektivna blagovna znamka - položaj tretje osebe - uporaba kolektivne blagovne znamke
Odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje je, da določba prvega odstavka 47. člena ZIL-1 ni samostojna (samozadostna) pravna podlaga za presojo, ali je član imetnika kolektivne znamke kršil znamko, pač pa se njegovo ravnanje presoja na podlagi določb pravilnika imetnika kolektivne znamke. Ta je v tej zadevi zato podlaga za presojo, ali je toženec z očitanim ravnanjem kršil kolektivno znamko „Kraški pršut“.
odpoved trajnega pogodbenega razmerja - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - kršitev pogodbe - enostranska odpoved pogodbe - enostransko oblikovalno upravičenje - odpoved pogodbe brez odpovednega roka - izpolnjevanje pogodbe v odpovednem roku - izpolnitvena obveznost
Ker tožeča stranka po prejemu izjave o odpovedi pogodbe (ki vsebuje opredelitev odpovednega roka) ni ravnala v smeri opredelitve izpolnitvenih obveznosti tožene stranke, nerealizacija pogodbe v času odpovednega roka izvira iz njene sfere. S tem, ko sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili ta odločilni element za nerealizacijo pogodbe v času odpovednega roka, sta pravilno sklepali na neizkazano kršitev pogodbe s strani tožene stranke.
OZ člen 631. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 61, 62, 118.
gradbena pogodba - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - začasna situacija - pravna narava začasne situacije - podjemna pogodba - plačilo izvedenih del - akontacija
Dogovor o plačevanju na podlagi začasnih situacij je po svoji pravni naravi dogovor o izplačevanju akontacij na račun izvedenih del. Res je, da se posamezne postavke (količine, vrste in cene del) dokončno preverijo šele ob končnem obračunu, to pa še ne pomeni, da je naročnik s plačili na podlagi izstavljenih in potrjenih začasnih situacij podjemniku plačal nedoločljiv del pogodbene cene. Nobenega dvoma ni, da se po začasnih situacijah plačujejo izključno in samo tista dela, ki so zajeta v posamezni situaciji, ne pa katerakoli druga dela, ki se jih je podjemnik zavezal opraviti po podjemni pogodbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - JAVNA NAROČILA - STEČAJNO PRAVO
VS4003091
OZ člen 5, 7, 10, 164, 631.
bančna garancija - zavarovanje obveznosti - obveznosti izvajalca do podizvajalcev - pogodba v korist tretjega - povrnitev premoženjske škode - odgovornost zaradi neunovčenja garancije - javna naročila
Čeprav tožnica ni pridobila neposrednega zahtevka do toženke na podlagi izvajalskih pogodb ali izdanih bančnih garancij, pa vendarle ni dvoma, da je bil smisel določb izvajalskih pogodb prav v tem, da se tožnici in drugim podizvajalcem zagotovi neposredno plačilo od naročnika. Te pogodbene določbe so bile posledica dolžnosti toženke, vzpostavljene z Navodili o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja sprejetimi na podlagi Zakona o javnih naročilih Ni šlo torej le za pogodbeno ureditev, ki zadeva samo toženko in njenega izvajalca del (A., d.d.), pač pa za izpeljavo na zakonu temelječe zaveze toženke. Zaveza pa ni bila le v tem, da toženka doseže opisano pogodbeno ureditev, pač pa tudi v tem, da se po njej ravna v dobri tistih, zaradi katerih je bila vzpostavljena, med drugim v dobro tožnice. V tem smislu zavarovanje obveznosti A., d. d., zagotovo varuje koristi tožnice.
Pogoji (zavarovanih) izvajalskih pogodb in vsebina garancij so pri tožnici že ob sklepanju (nezavarovanih) podizvajalskih pogodb z A., d. d., vzbudili utemeljeno pričakovanje, da bo plačilo za opravljeno delo prejela vsaj iz sredstev unovčenih garancij.
OZ člen 10, 243. ZICPES člen 73, 74, 76. Uredba Sveta (ES) 1383/2003 z dne 22. julija 2003 o carinskem ukrepanju zoper blago, glede katerega obstaja sum, da krši določene pravice intelektualne lastnine, in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti zoper blago, glede katerega je ugotovljeno, da je kršilo take pravice.
povrnitev premoženjske škode - odškodnina - carinski postopek - škoda zaradi začasno zadržanega blaga - dolžnost zmanjševanja škode - položitev varščine - prepoved povzročanja škode - predčasna prepustitev blaga - carinski ukrepi pri kršitvah pravic intelektualne lastnine
Določba četrtega odstavka 243. člena OZ, ki predstavlja eno od načel odškodninskega prava, oškodovancu nalaga dolžnost zmanjševanja škode z vsemi razumnimi ukrepi, sicer lahko povzročitelj škode zahteva zmanjšanje odškodnine. Vendar pa to ne pomeni, da povzročitelj škode nima v zvezi z že nastalo ali s še vedno nastajajočo škodo nobenih obveznosti. K njenemu zmanjševanju ali k preprečevanju nadaljnje škode ga zavezuje že splošna prepoved povzročanja škode (10. člen OZ) in prav na tej podlagi (ne na podlagi 243. člena OZ) je povzročitelj škode primarno zavezan ravno k odpravi vzroka za nastajanje škode, v kolikor je to (še) v njegovi moči.
Od oškodovanca se nikoli ne zahtevajo nesorazmerni napori in dodatni stroški. Zlasti pomembna pa je tudi okoliščina, ali je še vedno v moči povzročitelja škode, da sam odpravi vzrok za nastanek škode. To sicer ne pomeni, da bo v primeru, ko bo odprava škodnega vzroka (tudi) v sferi povzročitelja škode, oškodovanec vedno brez nadaljnjega oproščen svoje dolžnosti zmanjševanja oziroma preprečevanja škode. Ni namreč mogoče izključiti situacije, ko bi taka dolžnost za oškodovanca predstavljala neprimerno manjše breme kot za povzročitelja škode.
Toženka je imela na voljo ukrep, ki je po oceni revizijskega sodišča bistveno enostavnejši in zagotovo manj obremenjujoč od položitve varščine: zahtevo carinskemu organu, naj tožnici izroči sporno blago še pred koncem pravde v zvezi s kršitvijo patenta.
ZFPPIPP člen 261, 264, 271, 275, 277, 277/1, 278. ZGD-1 člen 498, 499. ZPP člen 108, 108/1, 182.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - nadomestitev vrnjenega posojila družbeniku - določnost tožbenega zahtevka - poprava vloge - navidezna kumulacija tožbenih zahtevkov - cesija - sočasnost zavezovalnega in razpolagalnega dela posla pri cesiji - domneva insolventnosti - obstoj več domnev insolventnosti - vedenje družbenika in poslovodje o insolventnosti družbe - dokazovanje - zaslišanje strokovnih pomočnikov stranke - zavrnitev dokaznega predloga
Iz tožbenega predloga je bilo jasno razvidno, da tožeča stranka terja izpolnitev v denarju, ni pa opredelila zneska, ki ga mora tožena stranka plačati. Odprava takšne pomanjkljivosti na poziv sodišča v smislu prvega odstavka 108. člena ZPP ne pomeni spremembe tožbe, temveč zgolj omogoča obravnavo same tožbe. Tožeča stranka ob odpravi te pomanjkljivosti ni spreminjala dejanske podlage, ki bi vplivala na identiteto tožbenega zahtevka. To pa pomeni, da je bil s tem tudi omogočen preizkus, ali gre v razmerju med primarnima in podrejeno uveljavljanima zahtevkoma le za navidezno kumulacijo.
Toženec v pritožbi ni izpodbijal ugotovitev sodišča prve stopnje o obstoju domnevne baze domneve iz 1. točke tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Pritožbenih očitkov neizvedbe zaslišanja izvedenca ni mogoče razumeti kot konkretiziranega izpodbijanja ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je šlo pri tožeči stranki za splošno prezadolženost, iz katere je sklepati na njeno dolgoročno plačilno nesposobnost. Ker gre za pritožbeno neizpodbijano dejansko ugotovitev prvostopenjskega sodišča, na katero je Vrhovno sodišče vezano, se izkažejo kot neodločilni revizijski očitki v delu, ki se nanašajo na procesne kršitve v povezavi z ugotovitvami sodišč prve in druge stopnje o izkazani domnevni bazi domneve iz 2. točke tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Zgolj z morebitnim ovrženjem sklepanja sodišča prve stopnje na insolventnost tožeče stranke na podlagi ene zakonske domneve, ne bi bilo ovrženo enako sklepanje na podlagi neizpodbijane druge domneve. Ob teh okoliščinah se zato izkaže kot neutemeljen revizijski očitek, da naj bi bila z zavrnitvijo dokaznih predlogov toženca storjena absolutna bistvena kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
prodaja električne energije - odstop od pogodbe - nakup dogovorjene količine električne energije - kraj izpolnitve pogodbene obveznosti - merilno mesto - sprememba uporabnika merilnega mesta - povrnitev škode - razlaga pogodbe
V primeru spremembe uporabnika merilnega mesta preneha zgolj obveznost prodajati oziroma kupovati električno energijo, še vedno pa obstaja obveznost pogodbenih strank glede prodaje in nakupa dogovorjene količine električne energije po dogovorjeni ceni.
zastavna pravica na nepremičnini - tožbeni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine - izbris hipoteke - imetništvo zastavne pravice - pasivna legitimacija - sporazum o ustanovitvi hipoteke - ničnost - ničnost zavezovalnega pravnega posla - neveljavnost vknjižbe - tožbeni zahtevek za izstavitev izbrisne pobotnice - denarna terjatev
Tožnica bi lahko od druge toženke zahtevala izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, če bi bila ta takšen razpolagalni pravni posel dolžna opraviti. Njena obveznost bi ostajala le, če bi se druga toženka ali prva toženka (kot prenosnica terjatve) zavezali izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo v korist tožnice v zavezovalnem pravnem poslu, katerega izpolnitvi je namenjena sklenitev razpolagalnega pravnega posla (izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila). Za razliko od izbrisne tožbe po 243. členu ZZK-1, ki je po svoji naravi stvarnopravna tožba, tožnica s tako postavljenim zahtevkom od toženk zahteva izpolnitev neke obveznosti, ki (praviloma) izvira iz pogodbe (zavezovalnega pravnega posla) in ni stvarnopravne narave.
Zakonska določba izbris hipoteke pogojuje z (naknadnim) prenehanjem zavarovane terjatve. Gre za situacijo, ki jo je treba ločiti od položaja, ko terjatev že ob njenem zavarovanju sploh ni obstajala, ker je bila zgolj navidezna in s tem neobstoječa ali pa je bila nedenarna in s tem nezmožna hipotekarnega zavarovanja. V takšnem primeru je pravni posel zavarovanja zaradi neobstoječega oziroma nemogočega predmeta ničen (35. člen OZ), posledično pa je materialnopravno neveljaven vpis v zemljiško knjigo in so izpolnjeni pogoji za izbris hipoteke po 243. členu ZZK-1.
Terjatev, ki jo ima prva toženka kot prodajalka do kupke nepremičnin, je po svoji naravi denarna obveznost. Stranki sta jo v pogodbi izrecno opredelili v denarju, v primeru zamude z izpolnitvijo sta dogovorili tudi dvo odstotne obresti. Poleg tega je v prodajni pogodbi kupka (tožnica) v zavarovanje izpolnitve obveznosti plačila preostanka kupnine dovolila vpis zastavne pravice v korist prodajalke (prve toženke). Takšno (hipotekarno) zavarovanje je mogoče dogovoriti zgolj za denarno terjatev.
avtorska pravica - varstvo avtorskih pravic - pridobitev informacij javnega značaja - novica - video posnetek - intervju - sporočilo za javnost - spletna povezava v sporočilu za javnost - omejitve avtorske pravice - dopuščena revizija
Zgolj dejstvo, da so bile besede predsednika tožeče stranke posredovane kot posneti intervju, ne spremeni ugotovitve, da v njem podane informacije oziroma stališča dopolnjujejo sporočilno vrednost novice v posredovanem sporočilu za javnost. Razlika med pisanim in (video) posnetim sporočilom je zgolj v mediju kot sredstvu prenosa informacije, ne pa v njunem namenu in posledično avtorskopravnem varstvu.
razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - sprememba cen na trgu - gospodarska kriza
Spreminjanje cen na trgu morajo in morejo stranke upoštevati v primeru vestnega in skrbnega ravnanja. Ker je na spremembe cen torej treba računati, se v primeru normalnega poslovnega rizika na neke normalne oziroma predvidljive spremembe cen stranka v okviru spremenjenih okoliščin ne more uspešno sklicevati. Drugače pa je, če gre za takšno intenziteto sprememb, ki stranko prizadene v takšni meri, da ima naravo očitnega nesorazmerja, neekvivalentnosti vzajemnih pogodbenih dajatev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS4003059
ZPP člen 374, 374/2, 377. ZFPPIPP člen 217, 227.
dopuščena revizija - dovoljenost revizije - pravni interes za revizijo - posledice začetka stečajnega postopka - pravna korist od vložitve revizije - zavrženje revizije
V konkretnem primeru vprašanje obstoja terjatve tožeče stranke do tožene stranke že v postopku pred sodiščem druge stopnje ni bilo sporno, saj tožena stranka niti ni izpodbijala sodbe prvostopenjskega sodišča, s katero je odločilo o obstoju terjatve v smislu 217. člena ZFPPIPP. To pa hkrati pomeni, da je z začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko tožeča stranka izgubila pravno korist, ki jo je pridobila na podlagi uspeha s pritožbo, ko je sodišče druge stopnje dajatvenemu tožbenemu zahtevku na denarno plačilo ugodilo v celoti in ne samo pod pogoji potrjene prisilne poravnave. S tem pa je prenehala tudi pravna korist tožene stranke, ki jo je zasledovala ob vložitvi revizije, saj se v posledici začetka stečajnega postopka tudi v primeru ugoditvi reviziji in potrditve sodbe sodišča prve stopnje njen pravni položaj ne bi v ničemer izboljšal.
zavarovalna pogodba - splošni zavarovalni pogoji - povrnitev premoženjske škode - načelo popolne odškodnine - strošek zamenjave stvari - strošek popravila dela stvari
Načelo popolne odškodnine pomeni, da sodišče oškodovancu prisodi odškodnino v znesku, ki je potreben, da postane njegov premoženjski položaj takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja. V povezavi z obravnavano zadevo se v tem okviru izpostavi vprašanje, ali oškodovancu zaradi škode, ki mu je nastala na stvari, pripada (zgolj) odškodnina za popravilo poškodovane stvari (ali njenega dela), ali pa je morda upravičen zahtevati stroške zamenjave poškodovane stvari (oziroma njenega dela). V konkretni zadevi je vprašanje še toliko bolj pomembno, saj je dokazni postopek pokazal očitno nesorazmerje med stroškom zamenjave in med stroškom popravila poškodovanega dela.
Sodišče druge stopnje z izpodbijanim sklepom ni spreminjalo svoje volje. Iz obrazložitve drugostopenjske sodbe namreč jasno izhaja, da je prav zaradi postavljenega zahtevka za objavo sodbe tožnici priznalo pravni interes tudi za ugotovitveni zahtevek. Jasna volja sodišča druge stopnje je bila torej v spremembi I. točke izreka prvostopenjske sodbe, kar je tudi storilo z ugoditvijo ugotovitvenemu zahtevku, ter v spremembi IV. točke izreka prvostopenjske sodbe, kjer pa se je sodišču pripetila očitna pisna pomota, saj je v tem delu toženki dodatno naložilo le objavo III. točke izreka prvostopenjske sodbe, ne pa tudi njene I. točke (ugotovitvenega dela). Ne gre torej za morebitno nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, gre zgolj za v izreku pomotoma izpuščeno besedilo.