bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – nedovoljen dokaz – pouk osumljencu – seja pritožbenega senata – izjava na seji – kršitev kazenskega zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev dopolnitve zahteve
Izjava obsojenca na seji pritožbenega senata ne predstavlja njegovega zagovora.
Sodišče prve stopnje je na glavni obravnavi 14. 5. 2009 sprejelo neobrazložen dokazni sklep, s katerim je zavrnilo vse dokazne predloge, razen tistih, ki so bili izvedeni na tem naroku. Razlogov za zavrnitev ni podalo niti pozneje, v obrazložitvi sodbe. Ker se tako tožnica sploh ni mogla seznaniti z razlogi, zakaj je sodišče dokazne predloge zavrnilo, je bila njena pritožbena graja nedvomno pravočasna.
Tožnica je zaslišanje priče predlagala v dokaz trditev o posredno pomembnem dejstvu, ki bi v zvezi z drugimi dejstvi sodišče lahko privedlo do sklepa, da je tožnica pridobila lastninsko pravico na plovilu, ker jo je nanj prenesel subjekt z ustrezno razpolagalno sposobnostjo. Odrekanje primernosti temu dokazu zato v obravnavani zadevi pomeni nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno in posledično kršitev načela kontradiktornosti.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUP člen 10, 189. ZDavP-2 člen 73. ZDPN-2 člen 21.
dovoljenost revizije - davek na promet nepremičnin – pomembno pravno vprašanje - ugotavljanje dejanskega stanja - načelo materialne resnice - načelo proste presoje dokazov - trditveno in dokazno breme - množično vrednotenje nepremičnin - izvedensko mnenje
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije nosi revident.
Ne gre za pomembno pravno vprašanje v tej zadevi, ker že iz jasne zakonske dikcije izhaja, da prehodna ureditev v 21. členu ZDPN-2 velja do vzpostavitve podatkov o posplošeni tržni vrednosti, ta pa do nastanka davčne obveznosti v tem postopku še ni bila uveljavljena kot obvezna podlaga za vrednotenje.
Ne gre za pomembno pravno vprašanje, če to ni povezano z vsebino zadeve oziroma če gre za vprašanje glede predpisa, ki pri odločanju ni bil uporabljen.
Ne gre za pomembno pravno vprašanje, če je zastavljeno na pavšalni ravni, odgovor nanj pa je na stopnji splošnosti, jasen že iz zakonskih določb.
ZPP člen 212, 339, 33972-14, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 168, 179, 921.
predlog za dopustitev revizije – povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - dnevna odškodnina - višina odškodnine – stopnja invalidnosti - pomembno pravno vprašanje – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je Vrhovno sodišče toženčev predlog zavrnilo (367.c člen istega zakona).
ZPP člen 254, 339, 339/2, 339/2-14, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 179.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - višina odškodnine - telesne bolečine – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah – duševne bolečine zaradi skaženosti – dokazovanje – izvedenec - postavitev novega izvedenca - nasprotja v mnenjih izvedencev - dvom v pravilnost izvedenskega mnenja - izvedensko mnenje pridobljeno izven pravde – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče je ugotovilo, da zakonski pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je tožnikov predlog zavrnilo (drugi odstavek 367c. člena ZPP).
Sklep sodišča prve stopnje, da se pritožba toženca šteje za umaknjeno, je po oceni Vrhovnega sodišča nepravilen iz razlogov, ki jih je Ustavno sodišče navedlo v odločbi U-I-41/13. Sodišče prve stopnje bo moralo izpeljati postopek s pritožbo toženca pri čemer bo moralo smiselno upoštevati napotke iz navedene odločbe Ustavnega sodišča.
ZOR člen 376, 380, 380/1, 380/4. OZ člen 357, 357/4.
dopuščena revizija - zavarovalna pogodba - zavarovanje pred odgovornostjo – zastaranje – zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah - začetek teka zastaranja - zavarovančev zahtevek zoper zavarovalnico – razlaga zakona – jezikovna razlaga – teleološka razlaga – logična razlaga
V primeru, ko je vložen zahtevek zoper zavarovanca za plačilo odškodnine, začne teči zastaranje za zavarovančev zahtevek zoper zavarovalnico z dnevom vložitve tožbe pri sodišču. Določbi četrtega odstavka 380. člena ZOR oziroma četrtega odstavka 357. člena OZ določata dva časovna trenutka za začetek zastaranja tovrstnih zahtevkov. Prvi je trenutek plačila s strani zavarovanca, drugi pa je trenutek vložitve tožbe v pravdi zaradi plačila odškodnine oškodovanca zoper zavarovanca. To pa najprej logično nujno pomeni, da nastop enega dejstva izključi upoštevanje drugega kot kriterija za presojo, kdaj je začelo zastaranje teči. Če je torej oškodovanec s strani zavarovanca prejel odškodnino, je izključena možnost, da bi zastaranje pričelo teči kasneje – z vložitvijo tožbenega zahtevka. Čim pa je vložen tožbeni zahtevek zoper zavarovanca, pa je izključen kasnejši trenutek plačila kot kriterij za začetek teka zastaralnega roka.
ZDen člen 88. ZOR člen 108, 158. ZPP člen 350. SZ člen 117.
povrnitev premoženjske škode – privatizacija stanovanj po SZ – prepoved razpolaganja z nepremičninami za katere obstaja dolžnost vrnitve - denacionalizacija - ničnost pogodbe - odškodninska odgovornost za sklenitev nične pogodbe – krivdna odgovornost - pozitivni pogodbeni interes – negativni pogodbeni interes - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost – vzročna zveza – škoda - plačilo vrednosti stanovanja
Pogodbenik, ki je kriv za sklenitev nične pogodbe, odgovarja svojemu sopogodbeniku za škodo, ki mu nastane zaradi ničnosti pogodbe, če ta ni vedel in ni bil dolžan vedeti za vzrok ničnosti (108. člen ZOR). Naše pravo je sprejelo stališče o neposlovni naravi te odškodninske odgovornosti, torej gre za deliktno odškodninsko odgovornost. Krivda stranke je v odgovornosti za ničnostni vzrok, v vednosti zanj oziroma v nedopustnem vplivanju na sklenitev pogodbe.
Kar zadeva obseg škode, sodna praksa priznava tako negativni kakor tudi pozitivni pogodbeni interes. V skladu z načelom negativnega pogodbenega interesa lahko nekriva stranka zahteva od krive povrnitev izdatkov in izgube, ki jih ne bi imela, če pogodba ne bi bila nična. Pozitivni pogodbeni interes pa je odškodnina za škodo, ki jo ima upnik, ker pogodba ni bila izpolnjena, pri čemer je bistveno, da mora kriva pogodbena stranka v premoženjskem smislu zagotoviti tak položaj poštene sopogodbenice, v katerem bi se ta nahajala, če pogodba ne bi bila nična.
predlog za dopustitev revizije – kršitev osebnostnih pravic - poseg v osebnostne pravice - objava žaljivih vsebin na spletni strani – blog - resničnost trditev - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Odgovor na zastavljeno vprašanje v predlogu glede avtomatične odgovornosti za objave na spletni strani, ki nosi določeno ime in pogosto objavlja prispevke istoimenskega avtorja ne more dati relevantnega odgovora za odločitev v tej zadevi.
V postopkih odmere davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 davčni organ nesorazmerje ugotovi na podlagi podatkov, zbranih uradoma, zato ima podlago, da po uradni dolžnosti začne postopek in revidenta pozove k prijavi premoženja.
Ne gre za retroaktivno uporabo zakona, saj je bil institut, kot ga določa peti odstavek 68. člena ZDavP-2, v slovenski pravni red vpeljan s četrtim odstavkom 113. člena ZDavP-1, ki je veljal od 1. 1. 2005 do 31. 12. 2006. Splošna opredelitev iz 39. člena ZDavP, prvega odstavka 113. člena ZDavP-1 in 2. alineje prvega odstavka 68. člena ZDavP-2 glede tega, kdaj mora davčni organ davčno osnovo oceniti, je bila s predmetnima določbama konkretizirana. Institut obdavčitve nepojasnjenega vira ni uzakonjen na novo, ampak gre le za posamezni poseben način izvedbe cenitve kot postopka za ugotavljanje verjetne davčne osnove.
Metoda za izračun davčne osnove glede podarjenega stanovanja hčerki in obrokov po lizing pogodbi je bila uporabljena pravilno. Stanovanje, ki ga je revident podaril hčeri, na davčno osnovo za odmero davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 ne vpliva. Darilo kot poraba sredstev v nadzorovanem obdobju davčno osnovo sicer zvišuje, obenem pa je navedena nepremičnina neto spremembo premoženja zniževala. Iz tega izhaja, da so navedbe o dvojni obdavčitvi v nasprotju s podatki spisa in niso utemeljene. Višina plačanih zneskov lizinga se upošteva kot prirast premoženja pri izračunu davčne osnove v obravnavanem primeru, saj do prehoda lastništva izvršena plačila nedvomno predstavljajo potrošnjo oziroma neposredno porabo denarnih sredstev.
Dokazna ocena sodišča prve stopnje ima prepričljive razloge o vseh izvedenih dokazih, tako da revizijski očitek bistvene kršitve določb postopka v smislu 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen.
Niso bila kršena pravila postopka, ker niso bile zaslišane priče in žena. Zavezanci, ki želijo dokazati svoje trditve, morajo to storiti pravočasno (praviloma pred izdajo prvostopenjske odločbe), predvsem pa morajo dokazne predloge substancirati. Pri zaslišanju morajo navesti konkretne osebe, pojasniti kaj bodo povedale in od kod vedo, kar bodo povedale.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007049
ZKP člen 269, 372, 372-1. KZ-1 člen 161.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – obtožba – opis dejanja - kršitev kazenskega zakona - opravljanje – obstoj kaznivega dejanja
Z opisom dejanja v obtožbi se določa dejanska in pravna podlaga obtožbe. Bistveno je, da iz konkretiziranega opisa dejanja, ki se očita obdolžencu, izhajajo zakonski znaki očitanega dejanja. Obtožba je besedno sporočilo, ki mora biti dovolj konkretno, da obdolžencu omogoča učinkovito obrambo. Kadar je podlaga obtožbe slikovno sporočilo, mora biti le-to dovolj konkretno opisano.
S tem, ko je obsojenec navedeni fotografiji naslovnikoma zgolj poslal, ni mogel
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Delegacija pristojnosti sodišča predstavlja tudi izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti in je zato treba razloge za delegacijo pristojnosti razlagati restriktivno.
pravočasnost tožbe - zavrženje - spor o tem, kateri akt je izpodbijan - nepopolna ali nerazumljiva tožba
Tožnika sta v tožbi vloženi 27. 12. 2013 izrecno navedla, da jo vlagata zoper prvostopenjsko odločbo z dne 26. 7. 2007, ki sta jo tožbi priložila, in tudi izrecno predlagala razveljavitev te odločbe (z navedbo številke in datuma odločbe) ter nadaljevanje postopka. Tudi iz tožbenih navedb ne izhajajo razlogi, s katerimi bi tožnika izpodbijala sklep, s katerim je bil njun predlog za obnovo postopka zavržen kot prepozen, in za katerega šele v pritožbi (brez navedbe številke in datuma) navajata, da je bil izpodbijan s tožbo. Iz njunih tožbenih navedb izhaja le njuno nestrinjanje z vodenjem denacionalizacijskega postopka in se v ničemer ne nanašajo na razloge, zaradi katerih je bil njun predlog za obnovo postopka zavržen kot prepozen, ampak na pravilnost vodenja denacionalizacijskega postopka in na odločbo, s katero je bil ta postopek končan. To pa je odločba, z dne 26. 7. 2007, s katero je bila zahteva za denacionalizacijo zavrnjena, in je bila tožbi tudi priložena. Zato njuno tožba
ni bila nepopolna ali nerazumljiva, odločitev o zavrženju tožbe kot prepozne pa je pravilna.
status državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ - dovoljenost revizije - zelo hude posledice - zavrženje revizije
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Zgolj navedba, da ima izpodbijana odločitev za revidenta zelo hude posledice, za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne zadošča.
status civilnega invalida vojne - dovoljenost revizije - zelo hude posledice - preživljanje - pričakovana pravica - zavrženje
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident je sicer navedel, da je prikrajšan za invalidnino, plačilo zdravstvenih storitev in popust pri vožnji z vlakom ali avtobusom, a obenem ni navedel nobenih konkretnih podatkov o svojem premoženjskem stanju in okoliščin, ki bi kazale na to, da bi ti zneski predstavljali pomemben prispevek k njegovemu preživljanju. Ker je pridobitev omenjenih pravic poleg tega negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja predpisanih pogojev, in kot tako pričakovana pravica, z nepridobitvijo te pravice ni mogoče izkazati zelo hudih posledic za prosilca, v tem primeru revidenta.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 36, 36/1-4, 36/1-6. ZUP člen 147, 153, 279.
zavrženje tožbe - izpodbijana prvostopenjski in drugostopenjski akt - drugostopenjski akt odpravil prvostopenjski akt - sporna odločitev o prekinitvi upravnega postopka
Drugostopenjski upravni akt ne vsebuje vsebinske odločitve o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi stranke, saj je z njim prvostopenjski akt samo odpravljen in zadeva vrnjena v ponoven postopek prvostopenjskemu organu. Ker je bil prvostopenjski akt odpravljen, je nastopilo pravno stanje, ko o tožnikovi zahtevi za denacionalizacijo sploh še ni bilo odločeno in bo moral upravni organ o zahtevi ponovno odločiti. Zato v tej zadevi niso izpolnjene procesne predpostavke za tožbo zoper drugostopenjski akt. Prav tako pa v tej zadevi, glede na to, da je prvostopenjski akt odpravljen, tudi niso izpolnjene procesne predpostavke za vložitev tožbe zoper odpravljeni prvostopenjski akt.
V tej zadevi pa tudi niso izpolnjene procesne predpostavke za tožbo v upravnem sporu zoper sklep, s katerim je bilo odločeno o tožnikovi zahtevi za prekinitev postopka in je bila ta zahteva zavrnjena, kot tudi zoper sklep s katerim je pritožbeni organ tožnikovo pritožbo zoper ta sklep zavrnil. Sklep, s katerim je odločeno o predlogu za prekinitev postopka, je namreč sklep procesne narave, z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta ni bil obnovljen, ustavljen ali končan. Tak sklep torej ni eden izmed sklepov iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, zato samostojno sodno varstvo ni dopustno. Ta procesna določitev namreč v tožnikove pravice ali pravne koristi ne posega. Morebitno nepravilnost v zvezi s tem procesnim sklepom in vodenjem postopka bo lahko tožnik uveljavljal v okviru pravnih sredstev zoper odločitev o glavni stvari.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen ZPP, je Vrhovno sodišče predlog tožeče stranke za dopustitev revizije zavrnilo.