Predlogu se ugodi ter se revizija dopusti o pravnem vprašanju, ali je upnik, kateremu so bila zaradi programske napake organizacije za plačilni promet pri izvrševanju sklepov o izvršbi pomotoma nakazana denarna sredstva, čeprav njegov dolžnik na svojem transakcijskem računu ni imel kritja oziroma dobroimetja, za nakazani znesek v razmerju do organizacije za plačilni promet neupravičeno obogaten.
SOCIALNO ZAVAROVANJE – INVALIDI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3006072
ZPIZ-1 člen 65. ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8.
vzrok za nastanek invalidnosti - poklicna bolezen – kronična zastrupitev s svincem – vzročna zveza – dokazovanje - uporaba dokazov, ki so bili pridobljeni v drugem postopku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti - možnost obravnavanja pred sodiščem
Neutemeljen je revizijski očitek, da je sodišče razsodilo na podlagi sodb, izdanih v sporu med stransko intervenientko in tožnico v odškodninskem delovnem sporu. Le dokaze, ki so bili pridobljeni že v navedenem sporu in ki so se v pomembnem delu nanašali na v bistvu enako vprašanje (vprašanje vzročne zveze) je sodišče izvedlo in uporabilo tudi v tem socialnem sporu, s tem, da je tako pri pridobitvi kot pri izvedbi teh dokazov lahko tožnica neposredno sodelovala.
vojak - pogodba o zaposlitvi za določen čas - podaljšanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi - prenehanje pogodbe o zaposlitvi
ZObr v 90. členu ureja le najdaljša obdobja sklepanja pogodb o zaposlitvi in najdaljša obdobja, za katera je mogoče že s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi podaljšati. To velja tudi za podobno določbo drugega odstavka 1. člena tožnikove pogodbe o zaposlitvi za določen čas z dne 8. 1. 2008. Taka ureditev pa ne pomeni, da ni mogoče pogodbe o zaposlitvi z osebami, ki poklicno opravljajo vojaško službo, skleniti tudi za krajša časovna obdobja. Prav tako navedene določbe ZObr ne pomenijo, da bi bila tožena stranka dolžna vojakom podaljševati pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za določen čas. Ureja le možnost takega podaljševanja pogodb o zaposlitvi.
nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev - prenehanje pravice - izpolnitev pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine
Na podlagi prvega odstavka 390. člena ZPIZ-1 se uživalcem, ki so uveljavili pravice do uveljavitve tega zakona, od uveljavitve tega zakona dalje zagotavljajo te pravice najmanj v obsegu, določenem s predpisi, ki so veljali do uveljavitve ZPIZ-1. To velja tudi za prenehanje tako uveljavljenih pravic. Zato se je tožena stranka v izpodbijani odločbi utemeljeno sklicevala na določbe 193. člena ZPIZ/92, ki je določal, da pravica do razporeditve oziroma zaposlitve invalida na drugem ustreznem delu preneha z dnem, ko zavarovanec - invalid izpolni pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine. Ker je bila pravica do nadomestila plače za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev iz prvega odstavka 94. člena ZPIZ/92 vezana na siceršnjo pravico do druge ustrezne zaposlitve oziroma razporeditve na ustrezno delo, je z izpolnitvijo pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine prenehala pravica invalida tudi do navedenega nadomestila.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – možnost zaposlitve pod spremenjenimi pogoji
Utemeljenost odpovednega (poslovnega) razloga, ob ugotovitvi sodišča, da tožena stranka ni zadostila zahtevi iz tretjega odstavka 88. člena ZDR, namreč ni odločilno dejstvo. Tudi v primeru utemeljenega odpovednega razloga, je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita, če delodajalec ne preveri, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih in mu ne ponudi sklenitve nove pogodbe, kadar ta možnost obstaja.
Tožena stranka je torej izrecno poudarila izgubo zaupanje do tožnika že ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi, sicer pa je tožniku že pred tem tudi prepovedala opravljanja nadaljnjega dela (s sklepom z dne 12. 7. 2010). Povrnitve zaupanja in s tem možnost nadaljevanja delovnega razmerja tudi po presoji revizijskega sodišča ne spremenijo kasnejše ugotovitve sodišča o naravi in teži očitane kršitve. Predvsem z upoštevanjem tožnikovega delovnega mesta in položaja pri toženi stranki sta sodišči utemeljeno presodili o tem, da nadaljevanje delovnega razmerja pri toženi stranki ni več mogoče. Tega ne morejo spremeniti niti revizijske navedbe o tožnikovem dobrem delu.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 96, 99, 100. Kolektivna pogodba dejavnosti bančništva Slovenije člen 34, 38.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - večje število delavcev – izbira presežnega delavca - primerljivi delavci – kriteriji za določitev presežnih delavcev - uporaba kolektivne pogodbe
Utemeljena je presoja sodišč, da v primeru ukinitve tožnikovega delovnega mesta direktorja tržnega segmenta, na katerem je bil edini izvajalec, tožena stranka ni bila dolžna upoštevati kriterijev za določitev presežnih delavcev po 100. členu ZDR oziroma 38. členu Panožne kolektivne pogodbe. Namen uporabe kriterijev je drugačen in v takšnem primeru ne pride do izraza. Kot navedeno tega tožena stranka tudi v programu za tožnika ni predvidela.
razlika v plači - plača državnega pravobranilca - znižanje plače - možnost sistemskih posegov v plače
V primeru obstoja dveh zakonov, ki urejata isto področje, je za odgovor na vprašanje uporabe posameznih določb enega ali drugega zakona (poleg ustavnosti) treba uporabiti splošna načela razlage in pri tem tudi argument specialnosti ter časovni (kronološki) argument, zlasti če mlajši zakon ne uporabi izrecne derogacijske klavzule, s katero razreši vprašanje veljavnosti prej sprejetih pravnih aktov.
V obravnavanem primeru gre za razmerje med ZDPra, ki je specialni zakon, in kasnejšim ZZZPF, ki ima prav tako naravo specialnega zakona, saj se nanaša le na ozek krog subjektov in določa le delno znižanje plače. Gre obenem za interventni zakon z jasno določenim namenom znižanja zaradi omejitve učinkov finančne krize in določeno omejeno časovno veljavnostjo. V tem razmerju je jasno, da je prišlo do zakonitega znižanja osnovnih plač funkcionarjev v plačni skupini A (ki ne zajema le pravosodnih funkcionarjev, temveč tudi ostale funkcionarje izvršilne oblasti in zakonodajne oblasti ter druge funkcionarje drugih državnih organov in funkcionarje lokalnih skupnosti) že z uveljavitvijo tega zakona oziroma začetkom njegove uporabe.
Revizijsko sodišče se strinja s tolmačenjem tožene stranke, da ima določba (v času spornega razmerja) veljavnega petega odstavka 42. člena ZDPra, po kateri se državnemu pravobranilstvu osnovna plača med trajanjem funkcije ne sme znižati, razen v primerih, ki jih določa ta zakon, lahko ustrezen namen le pri preprečevanju znižanja plač na individualni ravni v času trajanja mandata, ne more pa preprečiti sistemskih posegov v osnovne plače državnih pravobranilcev, kot je bilo to storjeno z ZZZPF (kot interventnim zakonom). Prav obratno kot je obrazložilo sodišče druge stopnje, bi drugačno tolmačenje pomenilo ustavno nesprejemljivo razlago. Revizijsko sodišče se strinja tudi s toženo stranko, da bi drugačna razlaga v primerjavi z ostalimi funkcionarji tudi neutemeljeno privilegirala državne pravobranilce.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - teža kršitve - pisno opozorilo - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - predlog za sodno razvezo
Predhodne opominjevalne sankcije ne vplivajo na zakonitost odpovedi, saj je bila tožnici odpovedana pogodba o zaposlitvi iz razlogov, ki utemeljujejo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zaradi tega, ker gre za ponavljanje in predhodno opozorilo ni doseglo svojega namena, za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi zadošča tudi kršitev, ki je ni mogoče opredeliti kot hujšo. Pri izredni odpovedi iz razloga po drugi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR pa mora biti kršitev, zaradi katere se odpoveduje pogodba o zaposlitvi, hujša.
Pojem „hujša kršitev“ je pravni standard, zato je treba v vsakem konkretnem primeru presoditi okoliščine, v katerih je bila kršitev storjena. Tožničino ravnanje je mogoče prej pripisati nepremišljenosti oziroma pomanjkanju taktnosti, kot pa nespoštljivosti ali celo žalitvi. To in pa okoliščine, ki sta jih še ugotovili nižji sodišči in ki so botrovale obema dogodkoma, v zvezi s katerima se tožnici očita kršenje pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja, utemeljuje presojo sodišča druge stopnje, da odpovedni razlog ni podan.
Okoliščine in interesi, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja in zaradi katerih se sodišče odloči razvezati pogodbo o zaposlitvi, se ugotavljajo šele v sodnem postopku.
Sodišče se za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi lahko odloči, ko ugotovi relevantne okoliščine, pri čemer postavitev posebnega odškodninskega zahtevka niti ni potrebna.
pravica do starostne pokojnine – uveljavitev pokojnine - izdaja nove odločbe - poseg v načelo pravnomočnosti - status zavarovanca – lastnost zavarovanca
Ker je bila tožnica že ob izdaji odločbe o priznanju in odmeri ter izplačilu starostne pokojnine v sosednji državi vključena v obvezno pokojninsko zavarovanje, v pravnomočno odločbo o pravici do starostne pokojnine tožena stranka ni mogla poseči na podlagi 178. člena ZPIZ-1, saj ni šlo za ponovni vstop v zavarovanje.
SOCIALNO ZAVAROVANJE – INVALIDI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3006070
ZPIZ-1 člen 5, 5/1, 60, 60/2. ZPP člen 384, 384/1.
pravica do invalidske pokojnine – invalidska pokojnina – odmera pokojnine - smrt stranke - smrt tožnika – nepodedljivost pravice - smrt zavarovanca - ustavitev postopka
Pravica, ki jo je uveljavljal pokojni zavarovanec, je osebna, neprenosljiva in nepodedljiva. To pomeni, da s smrtjo zavarovanca ugasne in jo v imenu pokojnega zavarovanca dediči ne morejo uveljaviti.
UZITUL člen 17, 17/2. ZPIZ-1 člen 275, 275/5. Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju člen 38.
nova odmera pokojnine - mednarodni sporazum - sporazum o socialnem zavarovanju - poseg v pridobljene pravice - neenakopravnost zavarovancev – Sporazum o vprašanjih nasledstva
Za odločitev je bistveno, da je srbski nosilec zavarovanja celotno dobo, dopolnjeno v zveznih organih, upošteval kot dobo, dopolnjeno v Republiki Srbiji (do 19. 6. 1994) in na podlagi te dobe in 11 dni (od 20. 6. 1994 do 30. 6. 1994) dobe v RS tožniku priznal pravico do pokojnine v Republiki Srbiji.
Sklicevanje tožnika na določbe UZITUL in MSVN ni utemeljeno. Drugi odstavek 17. člena UZITUL se nanaša na osebe, ki jim je prenehala funkcija oziroma delovno razmerje v organih SFRJ zaradi razglasitve samostojnosti in neodvisnosti RS, tožniku pa je prenehalo delovno razmerje šele v letu 1994 v RS. 2. člen priloge E MSVN, na katerega se sklicuje tožnik, se nanaša na osebe, ki so že prejemale pokojnine, ki so bile financirane iz zveznega proračuna, tožniku pa je bila priznana pravica do pokojnine v letu 1994 v RS.
Sporazum v prvem odstavku 38. člena predvideva ponovno odmero pokojnine po uradni dolžnosti ravno za primere, kot je tožnikov. Kot je pojasnilo že sodišče druge stopnje, je tožena stranka na podlagi postopka po uradni dolžnosti pravilno odločila, da tožniku preneha pravica do starostne pokojnine s 30. 11. 2010, glede na to, da je nosilec zavarovanja v Republiki Srbiji tožniku priznal pravico do starostne pokojnine od 1. 12. 2010 dalje z upoštevanjem vse zavarovalne dobe. Ker tožnik na podlagi iste zavarovalne dobe pri dveh nosilcih zavarovanja ne more imeti priznane pravice do starostne pokojnine hkrati, se revizijsko sodišče pridružuje stališču sodišča druge stopnje, da je odpadla podlaga, na kateri je temeljila ugotovitvena odločba tožene stranke z dne 17. 2. 2012. Pooblastilo za odločanje je imela tožena stranka neposredno v določbah Sporazuma.
Razlog, da tožnik o uvedbi postopka ni bil obveščen, je v oficiozni naravi postopka. Postopek se začne na zahtevo pristojnega nosilca ene izmed pogodbenic Sporazuma in ni odvisen od volje upravičenca.
Dejstvo, da je v odločbi z dne 26. 4. 2012 zapisano, da preneha pravica do starostne pokojnine s 30. 11. 2010, ne pomeni posega v pravice za nazaj, ampak le uskladitev s priznanjem pokojnine pri srbskem nosilcu zavarovanja (ki je bila priznana od 1. 12. 2010 dalje).
Poračun pokojnine ima podlago v osmem odstavku 38. člena Sporazuma in zato ugovori tožnika v tej smeri niso utemeljeni.
ZKP člen 200, 200/2, 205, 205/2, 420, 420/1-3. URS člen 23.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - trajanje pripora – trajanje postopka – sojenje v razumnem roku - dolžnost posebno hitrega postopanja – neogibnost pripora
Zgolj obstoj utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja in pripornega razloga po poteku določenega časa ne more več utemeljevati nadaljnjega trajanja pripora - sodišče mora poleg presoje, ali še obstajajo razlogi in neogibna potrebnost za poseg v osebno svobodo priprtega, opraviti tudi presojo, ali je trajanje pripora še v okviru razumnega časa ali pa že presega razumno dolžino, ki jo zahteva določba prvega odstavka 23. člena Ustave.
Dopolnitev revizije je prepozna, ker je bila vložena po izteku 30-dnevnega roka iz prvega odstavka 83. člena ZUS-1.
Glede na določbo tretjega odstavka 163. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, da mora stranka, če gre za odločbo brez poprejšnjega obravnavanja, zahtevati povrnitev stroškov najpozneje v predlogu, o katerem naj odloči sodišče (v konkretnem primeru torej v reviziji), ter glede na ugotovitev, da je dopolnitev revizije prepozna, je nujno prepozna tudi zahteva revidenta za povrnitev stroškov postopka, ki jo je podal v dopolnitvi revizije.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006940
ZKP člen 285c, 285c/1, 354, 372, 372-5, 450b, 450b/2, 450č, 450č/2. KZ-1 člen 70, 70b.
zahteva za varstvo zakonitosti - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sporazum o priznanju krivde - kršitev kazenskega zakona - odločba o kazenski sankciji – izrekanje varnostnih ukrepov – obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti
Sporazum o priznanju krivde je vseboval izrek o varnostnem ukrepu po 70. b členu KZ-1, za katerega izrek pa ni bilo zakonske podlage. Zato bi sodišče (kljub strinjanju obsojenca v sklenjenem sporazumu o izreku tega varnostnega ukrepa) ob presoji zakonitosti sklenjenega sporazuma o priznanju krivde moralo ugotoviti, da je sporazum sklenjen v nasprotju z določbo drugega odstavka 450. b člena ZKP in skladno s tako ugotovitvijo sporazum zavrniti, ker je v sporazumu dogovorjen izrek varnostnega ukrepa bil nezakonit.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - splošna vprašanja - nekonkretizirana vprašanja - zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Glede uveljavljanega odstopa od sodne prakse o določenem pravnem vprašanju bi moral revident konkretno opredeliti pravno vprašanje in navesti okoliščine, ki utemeljujejo njegovo pomembnost glede na vsebino zadeve, opraviti primerjavo pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje z odločbami Vrhovnega sodišča, s katerimi utemeljuje odstop in zatrjevano odstopanje utemeljiti.
Z vprašanji, npr. da je sporno vprašanje, ali je prevoznik blaga odgovoren za predložitev blaga namembnemu carinskemu organu, ki so prav tako postavljena na splošni ravni, revident zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu, ki pa sta vsebinska revizijska razloga (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1, enako npr. sodbi Vrhovnega sodišča X Ips 135/2009 z dne 3. 2. 2011 in X Ips 287/2012 z dne 11. 7. 2012) in sama po sebi ne razloga za dovoljenost revizije.
Revident s pavšalnimi navedbami, da „bi stroški pomenili razloge za prenehanje poslovanja“, obstoja zelo hudih posledic izpodbijane odločitve, ni izkazal.
Ker tožniki očitno nimajo namena prositi oziroma počakati na konec postopka mednarodne zaščite, saj so samovoljno zapustili azilni dom in se vanj niso vrnili, ter so s tem kršili svoje obveznosti po ZMZ, je Vrhovno sodišče zaradi pomanjkanja pravnega interesa njihovo pritožbo zoper izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 346. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki z ZUS-1 niso urejena, kot nedovoljeno zavrglo. Po določbi četrtega odstavka 343. člena ZPP, pritožba namreč ni dovoljena, če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3, 89. ZDavP-2 člen 88, 88/2. ZUP člen 276. ---- Op. št. (1): Enako tudi sodba Vrhovnega sodišča U I 552/59 z dne 24. 10. 1959.
odprava in razveljavitev oziroma sprememba odločbe po nadzorstveni pravici – predlog stranke zavržen - dovoljenost revizije - vrednostni kriterij ni izpolnjen - pomembno pravno vprašanje - že rešeno vprašanje - ponovno odločanje o isti stvari - izredno pravno sredstvo - kasneje sprejeta drugačna razlaga določbe - zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revizija o tem, ali so izpolnjeni pogoji za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici ni dovoljena po vrednostnem kriteriju, ne glede na to, da je v aktu, katerega odprava po nadzorstveni pravici se zahteva, odločeno v revidentovi denarni obveznosti, ki presega 20.100 EUR.
Vprašanje, ki ga kot pomembno zastavlja revident, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj je v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča že rešeno v odločbi X Ips 106/2012 z dne 13. 9. 2012, namreč: Ponovna presoja drugostopenjskega davčnega organa, ki je hkrati nadzorstveni organ (glej 276. člen ZUP), o zakonitosti konkretne prvostopenjske odločbe je izključena, če je sam o pritožbi oziroma o drugem pravnem sredstvu zoper isto odločbo že odločal ter tako odločbo presodil za zakonito.
Zelo hude posledice v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 niso izkazane zgolj z navedbo višine obveznosti, ki je revidentu naložena z odločbo, katere opravo po nadzorstveni pravici zahteva, saj odločba o višini obveznosti ni predmet tega upravnega spora.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006958
ZKP člen 371, 371/1-5, 371/2, 395, 395/1, 420, 420/2. KZ člen 169, 169/1, 169/3, 171, 171/4, 178, 178/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – upravičeni tožilec - kazniva dejanja zoper čast in dobro ime – razžalitev - žaljiva obdolžitev – dokaz resničnosti – pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga – presoja pritožbenih navedb
Drugačna dokazna ocena in dokazni zaključki sodišča, ki niso skladni s prepričanjem obrambe, niso razlog, ki bi utemeljeval očitek o pristranskem sojenju, temveč so razlog za vložitev rednega pravnega sredstva iz razloga nepopolne ali zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006975
ZKP člen 371, 371/2, 469, 478, 487. KZ-1 člen 206.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – izvajanje dokazov - postopek proti mladoletnikom – zaslišanje staršev - rop – grožnja – odločba o kazenski sankciji – mladoletniški zapor
Za storitev kaznivega dejanja ropa ni relevantno, ali je pištola, s katero storilec grozi oškodovancu, prava, pomembno je le, da je oškodovanec prepričan, da je - ni treba, da je grožnja objektivno uresničljiva, mora pa biti resna, torej takšna, da pri oškodovancu objektivno vzbudi občutek osebne ogroženosti oziroma strahu ter da storilec to hoče.